Ženskam še vedno neprijazni časi

Jutri je osmi marec, mednarodni dan žensk. Njegovo izročilo iz začetka prejšnjega stoletja, ki so ga utemeljile borke za enakopravnost žensk, med njimi Rosa Luxemburg in Klara Zetkin, je še vedno zelo živo.

Kranj - Prizadevanja revolucionark so šla tedaj v smeri zahtev po volilni pravici. Slovenke smo to dobile šele leta 1946. Kot pravi naša sogovornica Mirjam Jan Blažič, ženske nismo ničesar pridobile brez dolgotrajnih prizadevanj in za zmeraj, zato je 8. marec potrebno razumeti tudi kot opomin, da ni nobena pridobljena pravica samoumevna in da se tudi zaradi tega zgodovinskemu pomenu dneva žensk ni mogoče odpovedati. Zlasti ne v času, ko nas tudi v Evropski uniji in v Svetu Evrope s poudarjanjem izročila 8. marca kličejo k sodelovanju pri določanju vsebine vsakoletnega praznika. Potem ko so ljudje v prvih letih samostojnosti Slovenije in v novem družbenem redu na osmi marec, mednarodni dan žensk, nekaj časa gledali kot na nepotreben ostanek socializma, se sedaj takšen odnos spreminja. Enakost odnosov med spoloma, ki je bila lep čas na obrobju političnega zanimanja, pa se šele sedaj bolj prebija v ospredje. Zakonov, ki zagotavljajo večje spoštovanje načel enakosti, se lotevamo šele v zadnjih dveh mandatih in tudi ti še niso zaživeli v polni meri. Višja stopnja brezposelnosti žensk, večji delež žensk med trajno brezposelnimi, manjše zaposlitvene možnosti, kriza delovno intenzivnih panog, kjer so pretežno zaposlene ženske, in slabše plačane (posebno v feminiziranih panogah) so dejstva, ki kažejo, da so nove gospodarske razmere žal postale še bolj neprijazne do žensk. Ženske smo v primerjavi z moškimi na slabšem praktično povsod, pravi naša sogovornica: edino, kar se danes dogaja bolj v prid žensk kot moških, so odločitve sodišč, ko gre za dodeljevanje otrok pri razvezah. Sogovornica spomni tudi na to, da smo v Sloveniji lani na področju zagotavljanja enakosti spolov končno sprejeli zakon o preprečevanju nasilja v družini, omembe vreden pa je tudi dosežek pri vključevanju moških v družinsko življenje, nego in skrb za otroke. To prispeva k temu, da ženske postajamo manj rizična dejavnost na trgu dela in pripomore k razblinjanju stereotipov, češ da ženske (ali moški) za določene vloge niso primerne ali sposobne.

Pred praznikom žensk smo na časopisnih straneh dali besedo dvema ženskama. Ena je dolgoletna direktorica uspešnega škofjeloškega podjetja, ki jo je revija Kapital pred časom uvrstila med petdeset najuspešnejših slovenskih managerk, kot članica stranke SD pa je zelo dejavna tudi v politiki. Njena poslovna in tudi politična kariera dokazuje, kaj vse lahko kljub morebitnim oviram doseže ženska. Direktorica je postala tik pred rojstvom drugega otroka, ostala na porodniškem dopustu tri mesece, nato pa se je vrnila na delo. To je bilo mogoče tako zaradi ustrezne organizacije družinskega življenja in tudi zaradi dobre organiziranosti otroškega varstva v družbi. Druga je mlada ženska, ki je dala prednost otrokom in družini pred poklicnim življenjem, a nikakor s težkim srcem. Njen poklic sta družinska ekonomija in velika kmetija, na kateri gospodarita z možem. Prva je k prazniku prispevala širši pogled o položaju ženske v Sloveniji v primerjavi z Evropsko unijo, druga bolj oseben pogled na vlogo matere in na možnosti, ki jih ima pri svojem delu.