Baročna mojstrovina z razgledom do Triglava

Limbarska gora, 773 metrov visoka vzpetina med moravško kotlino in Črnim grabnom, je ena najbolj razglednih točk v širši okolici Ljubljane. Tradicionalna prireditev Po nagelj na Limbarsko goro bo prihodnjo nedeljo na vrsti že dvajsetič.

Limbarska gora, ena bolj priljubljenih izletniških točk na Slovenskem. Zaradi svoje lahke dostopnosti in čudovitega razgleda precej množično obiskana skozi vse leto, predvsem pa v toplih spomladanskih dneh, ko istoimensko vasico in vrh te vzpetine, na kateri kraljujeta mogočna baročna cerkev in samostojno stoječi zvonik, ki je na tem koncu prava arhitekturna redkost, obišče po več sto ljudi na dan.

Vzpetina in vas pod njo naj bi po Valvasorjevem pisanju ime dobili po lilijah, ki rastejo na gori in na sosednjih hribih. Morda zaradi lilij, predvsem pa zaradi cerkve in sv. Valentina, ki ima tu svoje najmogočnejše svetišče pri nas, so romarji Limbarsko goro množično obiskovali že v 17. stoletju. Prvotna cerkev, sezidana leta 1667, je kmalu postala premajhna in v 18. stoletju je na vrhu zrasla mogočna baročna cerkev, ki jo je okoli leta 1735 kot eno svojih največjih umetnin zgradil ljubljanski stavbenik Gregor Maček. Mogočna cerkev je danes odprta nekajkrat na leto, ko mašo v njej pripravi moravška župnija.

Starodobni romarji so na Limbarsko goro nekdaj prihajali peš in z vozovi iz vseh koncev Slovenije, danes pa jih na vrhu z obeh smeri pripelje asfaltirana cesta, a kljub vsemu Limbarska gora ostaja priljubljena predvsem med pohodniki. Tod mimo vodi celo Evropska pešpot E6, urejene poti pa so speljane iz Moravč, od koder je do vrha potrebna debela ura hoje, pa iz Krašnje in Blagovice, ko nas pot vodi še mimo po partizanski bitki znanega Golčaja, iz Mlinš in Trojan ter Izlak, od koder so do vrha potrebne tri ure hoje.

»Limbarsko goro skozi vse leto obišče na desettisoče ljudi, v lepih spomladanskih dneh tudi po več sto na dan. Nekateri celo po večkrat na dan. Člani Športnega društva Krašnja v spomin na Staneta Belaka Šraufa svoje prihode namreč beležijo na listke, ki jih mečejo v ta velik glineni čevelj. Na koncu leta jih preštejejo in določijo tistega, ki je vrh obiskal največkrat. Po petsto, celo sedemsto obiskov letno na posameznika ni nič tako izjemnega, nesporni rekorder pa je zagotovo blagovški župnik, ki je vrh Limbarske gore v enem samem letu dosegel kar tisočenkrat,« je povedal Marko Urankar, ki s svojo mamo Francko tik ob cerkvi vodi domače gostišče.

Na gori je še posebej živahno marca, ko domačini pripravijo tradicionalno prireditev Po nagelj na Limbarsko goro, ki bo letos – 9. marca, organizirana že dvajsetič. Več desettisoč ljudi se vsako leto udeleži te prireditve, namenjene predvsem ženskam, ki jih organizatorji ob prihodu na vrh počastijo z rdečim nageljnom, za vse pa pripravijo živahno celodnevno druženje z glasbo in zabavo.

Prav katerikoli dan v letu, da je le vreme lepo, pa bo obiskovalcem obisk poplačan s čudovitim razgledom. Z Limbarske gore se v jasnem dnevu namreč vidi kar pol Slovenije. Kamniške Alpe so na dosegu roke, prav nič dlje se ne zdi Triglav z Julijci, na drugi strani pa se pred nami odprejo zasavski in dolenjski hribi.