Ksenija Benedetti (Foto: Arhiv protokola)

Darilo za sto ali petdeset evrov

Slovenija je doslej izpeljala tretjino predsedovanja Svetu Evropske unije, ki veliko izkušnjo predstavlja tudi Protokolu Republike Slovenije. Kako je bilo doslej poskrbljeno za protokol in o drugih temah smo se pogovarjali s šefinjo Protokola Ksenijo Benedetti.

»Protokol RS ob uradnih obiskih šefov držav, parlamentov in vlad darila izbira iz zelo obsežnega kataloga, ki ima kar 150 strani. Darilo izberemo na osnovi različnih dejavnikov: gledamo na to, od kod gost prihaja, kakšne konjičke ima, kaj ga zanima …«

Kako ste se v Protokolu Republike Slovenije pripravljali na predsedovanje Svetu EU? Ste se zgledovali po tujih državah?

»Pripravljali smo se že od leta 2005. Najprej smo pripravili projektno nalogo za logistiko in protokol v času predsedovanja. Obiskali smo države, ki so pred nami predsedovale Svetu EU, si ogledali, kako dogodke organizirajo drugod, nabirali izkušnje ter nato pisali poročila in predloge, kako bi to naredili v Sloveniji. Priprav je bilo ogromno. Načeloma države v sklopu predsedovanja organizirajo Sekretariat za predsedovanje, ki ga imamo tudi v Sloveniji, Protokol pa je v celoti del tega sekretariata. Poleg Protokola so zelo pomembne službe, ki prav tako polno sodelujejo pri izvedbi, na primer Policija oz. Urad za varnost in zaščito, Slovenska vojska, Javni gospodarski zavod Brdo, Urad vlade za komuniciranje in posamezna ministrstva. Skupaj smo se pripravljali na predsedovanje in sedaj skupaj izvajamo dogodke.«

Minila sta dva meseca, odkar na Brdu v sklopu predsedovanja potekajo številna srečanja. Ste imeli doslej kaj težav?

»Kolikor vem, ne. Zaenkrat lahko potrkamo na les. Iz tujine smo dobili veliko pohval glede organizacije, pa tudi na izgled kongresnega centra na Brdu pri Kranju. Dogajajo se sicer drobne nevšečnosti, kot so spremembe programa v zadnjem hipu ali nenadna želja gosta, ki pa jih sproti rešujemo in odpravljamo.«

 

Ali Protokol na Brdu pogreša kakšno stvar, morda dodaten objekt?

»Ne. Odkar imamo nov kongresni center, ne pogrešamo ničesar več.«

 

Kakšna protokolarna darila dobijo gostje v sklopu predsedovanja EU?

»Za čas predsedovanja smo že pred letom in pol posebej pripravili nov izbor daril. Izbranih je bilo devetnajst daril, posamezna ministrstva pa so se odločila, katera jim najbolj ustrezajo. Pripravili smo razpis, k sodelovanju smo kasneje povabili vse, s katerimi smo doslej sodelovali na tem področju, strokovna komisija pa je nato izbrala najboljša darila. Pripravili smo dva sklopa daril: A in B. Prvi je namenjen vodjem delegacij na ministrski ravni in višje, drugi pa ministrom ob dogodkih na ravni predsednikov držav in vlad ter soprogam oz. partnerkam vodij delegacij.«

 

Kakšna je razlika med obema sklopoma daril?

»Na prvi pogled ni velike razlike in tudi ne bi bilo prav, da bi bila. Gre predvsem za cenovno razliko. Darila v sklopu A so vredna do sto evrov, v sklopu B pa do 50 evrov. Darila na različne načine predstavljajo slovensko kulturo, kot primere lahko navedem kristalno skledo z motivom čipke, kristalni pladenj z zvezdicami iz Rogaške, svetilko v obliki kapnika, okvirjeno grafiko 'Kras', stekleni obtežilnik s kovinsko klekljano čipko … Nekatera darila so sodobnejša, druga bolj tradicionalna, pri vseh pa gre za promocijo Slovenije.«

 

Kaj ste na primer na Brdu izročili notranjim in pravosodnim ministrom?

»V sklopu neformalnega srečanja notranjih ministrov smo vodjem delegacij podarili porcelanasti pladenj in kravato, soprogam oz. partnerkam pa kozarce z motivom klekljane čipke in šal. Na srečanju pravosodnih ministrov smo vodjem delegacij izročili darilo Zapis ustvarjalnih stoletij: ptico z vaške situle in ročno klekljano čipko ter kravate, soprogam oz. partnerkam pa laneni namizni set s klekljano idrijsko čipko in šal.«

 

S čim pa sicer obdarujete pomembne tuje politike? Menda jim podarite tudi album fotografij z obiska?

»Protokol RS izroča albume fotografij šefom držav in vlad, ki pridejo na uradni obisk v Slovenijo. Pred odhodom jim kot nekakšen 'cukr' za spomin poklonimo album fotografij z obiska. Sicer pa Protokol RS ob uradnih obiskih šefov držav, parlamentov in vlad darila izbira iz zelo obsežnega kataloga, ki ima kar 150 strani. Resnično gre za zelo širok spekter, darilo pa izberemo na osnovi različnih dejavnikov: gledamo na to, od kod gost prihaja, kakšne konjičke ima, kaj ga zanima … Za nekega predsednika parlamenta smo na primer pred časom izvedeli, da je zelo velik ljubitelj konj in smo mu podarili kipec lipicanca. Najvišja vrednost darila je določena s sklepom vlade in je zadnja objavljena bruto slovenska plača, a tako dragih daril skoraj nikoli ne dajemo.«

 

Na kaj vse mora Protokol misliti ob obisku najvišjega predstavnika tuje države?

»Mislim, da imava premalo časa, da bi vse obdelali. Treba je poskrbeti za vse od prihoda do odhoda gosta. Najprej je treba uskladiti vse termine, se dogovoriti za uradni jezik in prevajanje, pripraviti prostore in obede, natisniti vabila, poskrbeti za prevoze … Zelo veliko je malenkosti, ki sestavijo celoto nekega obiska.«

 

Je razlika med obiskoma predsednika države in kralja?

»Razlika je predvsem v določenih protokolarnih pravilih, ki so pri obisku monarhov malce strožji. Pri obisku monarha je pri slovesni večerji na primer predpisan frak, ko pa gre za predsednika države, je dovolj temna obleka. Razlika je tudi v naslavljanju. Sicer so pa deli uradnega obiska šefa države, pa naj bo to predsednik ali monarh, pri nas enaki. Začne se z vojaškimi častmi, šef tuje države se nato sreča z gostiteljem, slovenskim predsednikom države, nato pa še s predsednikom vlade, državnega zbora in tako naprej. Del obiska je tudi slovesni obed, če je dovolj časa, pa tudi sprehod po glavnem mestu ali obisk drugega kraja v Sloveniji, na primer Bleda, Pirana, Postojnske jame …«

 

V zadnjem času smo lahko opazili nekaj novosti v protokolu. Predsedniki republike, vlade in državnega zbora so se na tradicionalnem novoletnem sprejemu rokovali z vsemi novinarji. V preteklosti takšne navade ni bilo. Na čigavo pobudo je letos prišlo do tega?

»Ceremonial se lahko spreminja. V tem primeru je šlo za dogovor med gostitelji. S tem ni nič narobe, kvečjemu obratno.«

 

Zakaj pri sprejemu novinarjev ne sodeluje predsednik državnega sveta?

»Predsednik države, vlade in državnega zbora so po prednostnem vrstnem redu prve tri funkcije v državi. Sledijo jim predsednik državnega sveta, predsednik ustavnega in vrhovnega sodišča … Na sprejemu bi tako lahko imeli zelo veliko gostiteljev. Ni mi znano, da bi predsednik državnega sveta dal pobudo, da bi bil sogostitelj sprejema novinarjev. Lahko bi sicer bil, če bi se gostitelji med seboj tako dogovorili.«

 

Januarja je prvič v zgodovini na spominski slovesnosti v Dražgošah k spomeniku venec položil predsednik republike. Kako to?

»Tudi sama se ne spomnim, da bi predsednik republike kdaj položil venec k temu spomeniku, vendar je to odločitev posameznega predsednika države oz. njegovega urada.«

 

Pred časom je bilo govora tudi o predsedniški rezidenci. Bi slednja olajšala delo protokola?

»Protokol se vedno prilagodi situaciji. Če bi predsednik dobil rezidenco - in sama menim, da bi bilo to primerno - bi se prilagodil novim prostorom, v katerih bi se nato odvijali razni protokolarni dogodki. Doslej so predsedniki goste večinoma sprejemali v protokolarnih objektih, največkrat na Gradu Brdo ter v Vili Podrožnik in predsedniški palači.«

 

Kako imajo to urejeno v drugih zahodnoevropskih državah?

»Kolikor vem, imajo v večini zahodnoevropskih držav predsedniške rezidence. Avstrija jo na primer ima, a se je predsednik odločil, da ne bo živel v njej. Sicer je pa treba pri vprašanju rezidence ločiti monarhijo in republiko. Monarhije namreč nimajo predsednika, temveč monarha, zato tam vprašanja predsedniške rezidence ni.«

 

Polemike so bile tudi o častni straži. Kakšno je vaše stališče do tega?

»Slovenija je spet ena redkih držav, ki nima častne straže pred predsedniško palačo. O častni straži bo odločil Urad predsednika republike.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 19. april 2021 / 13:35

Niso ugotovili nepravilnosti

Informacijski pooblaščenec v inšpekcijskem nadzoru ni ugotovil sistemskih nepravilnosti pri delovanju sistema Face Trace, ki ga policija uporablja za avtomatizirano primerjavo fotografij.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / ponedeljek, 14. julij 2014 / 12:31

Neznan, komaj opazen

Veliki Selišnik (1952 m) in Viševnik (2050 m) - Še ena tura, ki jo bomo začeli na Pokljuki. Brezpotni vrh, poraščen z gostim rušjem.

GG Plus / ponedeljek, 14. julij 2014 / 12:27

Posvojeni v Slovenijo

Že več kot tristo psov, ki jih je v Španiji čakala žalostna usoda, je našlo dom pri slovenskih lastnikih. Pred skupinskimi poboji ali životarjenjem na mestnih ulicah jih rešujejo prostovoljci iz vse E...

GG Plus / ponedeljek, 14. julij 2014 / 12:26

Verjamejo še »na besedo«

Sergeja Demšar iz Kranja ima po enajstih letih življenja in dela v avstralskem Gold Coastu slovensko in avstralsko državljanstvo. Kot avstralska državljanka mora na volitve, ker je tam udeležba na vol...

Jesenice / ponedeljek, 14. julij 2014 / 12:13

Gradnja se začenja, urgenca pod šotore

Jesenice – Danes v jeseniški bolnišnici začenjajo prva dela za gradnjo novega urgentnega bloka. Do konca gradnje, ki bo po načrtih trajala leto dni, bo urgenca delovala v vojaški mobilni bolnišnici...

Gorenjska / ponedeljek, 14. julij 2014 / 12:12

Pohod veteranov na Triglav

Rudno polje – S prihodom več kot stotih praporščakov in okoli petstotih pohodnikov se je v soboto s slovesnostjo na Rudnem polju zaključil letošnji, že 29. Tradicionalni spominski pohod na...