Februarja toplo - aprila za pečjo

Besedilo: Igor Pavlič
sreda, 27. februar 2008 / 06:00

Pomlad in sonce, kako željno ju pričakujemo vsako leto znova. In zato je letošnja zima, ki nam ponuja sončne dni, kar bolj prijazna, čeprav so temperature nizke.

Namesto belega snega so travnike pobelili zvončki, gozdove pa telohi. Te drobne prve znanilke pomladi resnično prinesejo človeku nov zagon za nove načrte v vrtu. Vse bolj se po vrtovih uveljavlja belo cvetje. V vseh letnih časih, če ne posadimo celih skupin belega cvetja, jih uporabimo vsaj za kombinacijo: od prvih belih narcis in tulipanov, do vrtnic, potonk, hortenzij in belih okrasnih grmov: jasmina, bezga, rododendronov. Tako ima vrt lahko nekaj beline v vseh letnih časih, pozimi ga prekrijejo snežinke, poleti pa belina belih cvetov pokrije posamezne dele vrta. Poleg rdečih cvetov, ki tudi ne smejo manjkati vrtu, pa rožnatih in modrih odtenkov, do sončno rumenih in oranžnih, so beli cvetovi tudi najbolj modna uspešnica vrtnarjev, ki se ukvarjajo z vzgojo novih sort. Ko imate bele rože enkrat v vrtu, navadno ostanejo za vedno.

Februar je primeren čas za presajanje dreves in večjih grmov. Zemlja je, vsaj v globljih plasteh, še pomrznjena, drevo pa še ne odganja. Če gre za prostorsko stisko in moramo drevo umakniti na drugo lokacijo, saj ga želimo ohraniti, ga moramo presaditi kar najbolj skrbno. Okrasne listnate rastline lahko presajamo do desetega leta starosti, iglavce do petnajstega leta, sadna drevesa pa različno: breskve in marelice do osmega, češnje in slive do desetega, jablane in hruške pa lahko do petnajstega leta.

Presajanje večjih dreves je težko delo. Pred izkopom drevesa najprej pripravimo sadilno jamo, ki naj bo vsaj za deset centimetrov večja in širša od koreninske grude. Če je zemlja suha, jo en dan pred izkopom zalijemo, da se zemlja oprime korenin in da čez noč zmrzne. Tako bo odpadlo najmanj zemlje. Izkopljemo kar največ korenin, le najmanjše odrežemo. Tako bo največ možnosti, da se bo drevo prijelo in raslo naprej. Ko drevo namestimo v novo sadilno jamo, jo dobro zasujemo z zemljo in starim hlevskim gnojem in obilno zalijemo. Prikrajšamo krošnjo, da zmanjšamo moč, ki jo veje potrebujejo za ozelenitev. Prvo leto drevo ali grm ne bosta pognala tako dolgih novih poganjkov, drugo leto pa že lahko pričakujemo normalno rast.