Komentar: Še ena civilna iniciativa

»Damijan Perne je Kranjčan, ki drži obljubo!« Tako se je glasil njegov razglas v času lokalnih volitev pred dobrima dvema letoma. Izvoljeni župan je tedaj poudaril, da se bo zavzel tudi za oživitev mestnega jedra. Citiram: »Staremu mestnemu jedru je potrebno dati vsebino. Kot župan bom svojo pisarno preselil v Mestno hišo. Selitev v mestno jedro pričakujem tudi od drugih javnih služb. Dokončali bomo prireditveni prostor na dvorišču gradu Khislstein. Spodbudili bomo razvoj storitvene dejavnosti v mestnem jedru. Lastnikom stavb bomo finančno pomagali pri obnovi pročelij stavb in s tem zagotoviti enotnost izgleda mestnega jedra. Uredili bomo parkirna mesta za obiskovalke in obiskovalce mestnega jedra. Prioritetno bomo zagotovili štiristo parkirnih mest za tiste, ki se v mesto vozijo v službo.«

Županove pisarne v Mestni hiši še ni. Kompleks Khislstein je v fazi rekonstrukcije, za sofinanciranje obnove fasad je bil javni razpis. Trgovin, lokalov in storitvenih dejavnosti ni nič več, kot jih je bilo pred leti. Štiristo novih parkirnih mest ob vstopu v staro mestno jedro, le kje so? V tem trenutku še najbolj bode v oči nekaj jeznih trgovcev, stanovalcev, gostincev in kulturnikov, ki so se povezali v civilno iniciativo za ohranitev življenja v mestu Kranj. Protestirajo proti lani spremenjeni prometni ureditvi v starem mestnem jedru, ki jim po njihovem prepričanju slabša kakovost bivanja in delovanja v mestnem jedru. Ali imajo prav? Verjetno da, ko zahtevajo podaljšan čas brezplačne dostave z avtom za stanovalce in podjetnike za več kot pol ure, verjetno ne, če zahtevajo še več označenih parkirnih mest sredi starega mesta. In verjetno se v civilno iniciativo sploh ne bi povezali, če se ne bi počutili opeharjene zaradi odločitev, ki so šle mimo njih.

V kranjski občini smo torej dobili še eno in še zdaleč ne prvo civilno iniciativo v zadnjih dveh letih. Podžupan Stane Štraus se je na to zadnjo odzval z besedami, da peščici posameznikov zaradi njihovih ozkih osebnih interesov ne bodo podlegli. Verjetno takega stavka v volilnem letu ne bi slišali, saj vsak glas šteje. Spomnite se samo zadnjih županskih volitev v Kranju, kako na tesno je šlo. Seveda ne gre spodbujati ustanavljanja civilnih iniciativ vse povprek, še najmanj za nekaj potencialnih sitnežev. A treba je vzeti v zakup, da nič več ne gre mimo soglasja in podpore ljudi. Da bo civilnih iniciativ čim manj, naj gredo oblastniki vendarle med ljudi – za ljudi – z odkrito besedo. In to pravočasno.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 22. april 2019 / 18:20

V šoli imamo tri vrste otrok

Če zelo posplošeno pogledamo otroke v šoli, bi jih lahko v grobem razdelili v tri skupine. Skoraj dvajset odstotkov imamo nadarjenih otrok, približno enak obseg otrok z učnimi težavami, vmes pa je...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Igorjevih dvajset

V polnem Gledališču Studenec pri Domžalah je v petek zvečer svojo dvajsetletnico obstoja proslavil ansambel Igor in zlati zvoki.

Zanimivosti / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Velike porcije in klasična glasba

"Naj bo to naša rdeča nit," je ponudbo, s katero namerava razveseljevati planince, pa tudi alpiniste, opisal Franc Beguš, novi oskrbnik Kranjske koče na Ledinah.

GG Plus / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Vaš razged

GG Plus / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Ulrihova hiša

V hiši ob gradu Khislstein, ki jo Kranjčani poznajo kot Ulrihovo hišo, so novi upravni prostori Gorenjskega muzeja. Grad in hiša ob njej sta bila skozi stoletja bolj ali manj povezana...

GG Plus / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Gorsko reševanje približali ljudem

"Javnost je o delu gorskih reševalcev seznanjena ob hudih tragedijah, ob uspešnih reševanjih pa niti ne. Zato se nam je zdelo potrebno spregovoriti o tem," pravi Vladimir Habjan, urednik knjige Reševa...