Denar za socialo celo ostaja

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Žirovnica / petek, 20. februar 2009 / 06:00

V Občini Žirovnica so lani dobili le štiri prošnje za enkratno socialno pomoč, tako da niso porabili niti polovice denarja, ki je bil v proračunu zagotovljen v ta namen.

Žirovnica – Medtem ko se v nekaterih gorenjskih občinah, denimo jeseniški, zadnje mesece socialna problematika vse bolj zaostruje, pa v nekaterih drugih tega (še) ne opažajo. Tako je na nedavnem posvetu na Centru za socialno delo Jesenice, na katerem so govorili o vse hujši socialni stiski občanov, višja svetovalka družbene dejavnosti, gospodarstvo in finance na Občini Žirovnica Petra Žvan presenetila s podatkom, da pri njih denar za občinske enkratne socialne pomoči celo ostaja. Podatek je res presenetljiv, saj so bile nekatere občine letos že prisiljene povečati to proračunsko postavko; samo na Jesenicah denimo kar za deset tisoč evrov. Ali socialna problematika v žirovniški občini res ni tako zaostrena ali pa morda žirovniški občani, ki se znajdejo v stiski, niti ne vedo, da bi lahko dobili občinsko enkratno socialno pomoč?

Kot je povedala Petra Žvan, imajo letos v proračunu za enkratne socialne pomoči zagotovljenih 1750 evrov (samo za primerjavo: v približno enako veliki kranjskogorski občini 9000 evrov). To področje ureja žirovniška občina sama, saj v nasprotju z jeseniško in kranjskogorsko občino nima sklenjene pogodbe s Centrom za socialno delo Jesenice. Poleg tega drugače od večine drugih občin Občina Žirovnica tovrstne enkratne pomoči ne izplača v denarju, ampak v tako imenovani funkcionalni obliki. To pomeni, da občan dobi naročilnico za nakup hrane v trgovini, za nakup drv, šolskih potrebščin, za plačilo položnic, najemnine … Po besedah Žvanove so namreč mnogi denar, ki so ga dobili, porabili za druge stvari. Zato so pred tremi leti prešli na tovrsten način, ki se po besedah Žvanove dobro obnese. Lani so dobili le štiri prošnje za enkratno socialno pomoč, tako da niso porabili niti polovice denarja, ki je bil v proračunu zagotovljen v ta namen. Za primerjavo: v podobno veliki kranjskogorski občini so lani na ta način pomagali kar 41 ljudem. Podatek, da denar za socialo v Žirovnici celo ostaja, pa je presenetil tudi svetovalno delavko na Osnovni šoli Žirovnica Ireno Pirc, ki je povedala, da Občina Žirovnica regresirano prehrano plačuje le sedmim od skupno 373 učencev. To je zelo malo, potrebe so veliko večje, socialno stanje družin pa se bo v prihodnje glede na napovedi o novih odpuščanjih še poslabšalo. Tako bi bili v šoli zelo veseli, če bi regresirano prehrano lahko omogočili večjemu številu otrok. Res pa je, je dodala Pirčeva, da tudi starši včasih ne izkoristijo vseh možnosti in je mnoge treba skoraj »prositi«, naj podajo vlogo za regresirano prehrano. Da vsaka stiska vedno najprej in najbolj prizadene otroke, pa je opozorila tudi tajnica župnijske Karitas z Breznice Sonja Mance. Kot je povedala, prehranske pakete pogosto razvažajo s svojimi avtomobili in šele zvečer, ko so otroci že v posteljah, tako da ne vidijo stiske, v kateri so se znašli njihovi starši …