V tem grmu tiči Murko

Zadnjič sem si ogledal film Martina Scorseseja Shine a Light o skupini The Rolling Stones. In ugotovil, zakaj Murko tako rad "poje".

Živjo. Ah, seveda, tudi mene »star'ga norca« je oni dan prijatelj zvlekel v eno izmed kino dvoran Tuš Planeta. Film o glasbeni skupini The Rolling Stones z naslovom Shine a Light, ki si ga je on, njihov velik ljubitelj, ogledal že tretjič v zadnjem mesecu. Gre za neke vrste dokumentarec, v večjem delu posnetek enega od njihovih »komornih« koncertov na »manjšem« prizorišču tipa Gallusova dvorana v Cankarjevem domu. Gre namreč za koncert v uglednem newyorškem gledališču Beacon leta 2006. Stonesi so namreč znani po tem, da si vsakega toliko časa privoščijo kakšen mini koncert, saj sicer v glavnem igrajo po stadionih, kamor seveda lahko pride več ljudi, ki kupijo več vstopnic in je temu primerno na vloženo enoto dela mogoče zaslužiti več denarja. Režiser je v film, torej nekoliko drugačen, bolj čist, posnetek koncerta mojstrsko vpletel nekaj izjav, ki so jih javnosti in medijem v preteklosti dajali člani skupine, ki bo čez tri leta praznovala 50 let delovanja … Kar je že tako dolgo, kot nam igra in nas razveseljuje ansambel Lojzeta Slaka. Ti vraga, a?

Po približno dveh urah, kolikor je trajal film, sem bil od vsega dogajanja na filmu, glasne muzike in energijske nabitosti, ki je vseskozi prihajala s filmskega platna, kar nekoliko zmatran. In sem pomislil, koliko so po koncertu morali biti preč Keith, Ronnie, Charlie in Mike, fantje, stari po šestdeset in več let, ki dve uri trdo delajo na odru. Še posebej Mike, ki skače gor, dol, levo, desno, kot ena opica. Ne moreš verjet, da je res. Pri šestdesetih in nekaj. Seveda smo bili za svoje »delo« v teh dveh urah glede na vložek tudi drugače nagrajeni. Medtem ko je mene »napor« stal 4 evre, so Stonesi bržkone zaslužili vsak po nekaj sto tisoč evrov. Mater je to fin posel, biti rocker. A? Delaš nekaj, kar mi običajni včasih delamo za zabavo, in pri tem še dobro zaslužiš. Da ne rečem, da se zapišeš na listo legendarnih, nesmrtnih. Na listo, ki jo kakopak sestavljamo mi, običajni.

Evo in tukaj nastopi Damijan Murko. Tip je prebrisan ko sto vragov. On lepo nastopa naokrog, ljudem v poslušanje ponuja svoje izjemne pevske sposobnosti in ob tem naokrog stresa svoje nebuloze. Pojavlja se v takih in drugačnih oddajah, rumenem tisku in ne vem kje še vse ter s seboj pridno nosi blokec s tarifami (po koliko kaj stane). Iz njega se sicer nekoliko hecamo, ampak preživimo ga pa. In kot sam pravi, mu sploh ne gre slabo. No, med Stonesi in njim sicer ni primerjave, njihov poklic pa je podoben.