Na Aljasko iz Chamonixa

Letošnji cilj alpinistke Tine Di Batista iz Reteč je Aljaska, kamor gre aprila. Po prihodu domov se bo posvetila skalnemu plezanju.

Kakšno leto 2007 v plezalnem smislu je za vami?

»Leto 2007 se je januarja začelo z odličnim zimskim vzponom v znameniti severni steni Druja, nad Chamonixom. Žal smo imeli tam nesrečo. Soplezalec je padel in se poškodoval, tako da ga je moral iz stene rešiti helikopter. Na srečo je z njim sedaj vse v redu, tudi že pleza, vendar me je nesreča kar močno pretresla, tako da se do poletja nisem več lotevala zahtevnejših ciljev. Poleti sem opravila nekaj vzponov doma in v Dolomitih: v južni steni Marmolade. Del poletja sem namenila tudi gorskemu vodništvu, ki mi, poleg zaposlitve v športni enoti Policije, pomeni dodaten vir zaslužka.«

Trenutno znova plezate v Chamonixu v Franciji?

»V Chamonixu bom skupaj dober mesec in pol. Posvečam se kombiniranemu plezaju (led in sneg), kar je odlična priprava za aprilsko odpravo na Aljasko. Vmes sem se vrnila v Slovenijo, saj sem 15. februarja v Cankarjevem domu v okviru gorniškega festivala imela predavanje o moji plezalni poti. Sicer pa sem v Chamonixu s fantom Tomažem Jakofčičem, ki bo tudi soplezalec na Aljaski.«

Aljaska bo torej vaš letošnji cilj?

»Na Aljasko gremo aprila, potem pa se bom posvetila še skalnemu plezanju.V preteklih letih sem se udeleževala tudi tekem v lednem plezanju, vendar se je nivo v svetovnem pokalu zelo zvišal in bi se morala celo leto trdo pripravljati samo na to disciplino, ki pa mi niti slučajno ne pomeni toliko kot alpinizem. Tekme s samim alpinizmom nimajo nič več skupnega, saj v glavnem potekajo na umetnih strukturah. Rada pa bi se udeležila še kakšne tekme v Sloveniji, bolj zaradi zabave in druženja, vendar mi letos to najverjetneje časovno ne bo uspelo.«

Plezate dolge smeri. Ženske ponavadi bolj zebe. Kako je pri stopinjah pod lediščem nekaj dni preživeti v steni?

»Danes so obleke že tako dobro in toplo narejene, da je veliko lažje ohranjati toploto, vendar me vseeno dostikrat tudi zebe, ponavadi bolj kot moške soplezace. To pa hitro pozabiš, v spominu ostanejo največkrat samo lepi trenutki in tako se potem znova odločim in grem plezat v mraz, ki sem se ga nekako navadila in to sprejemam kot "del igre".«