Gora hotela obdržati letalo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Škofja Loka / petek, 13. junij 2008 / 06:00

Sanacijo kraja letalske nesreče na gori San Pietro na Korziki so pomagali izvajati tudi pripadniki GRS Škofja Loka. Njihov vodja Zvonko Korenjak pravi, da jih je spremljalo tako nemogoče vreme, kot bi gora hotela letalo obdržati zase.

Škofja Loka - V šestdesetčlanski odpravi Civilne zaščite, ki je v drugi polovici maja na gori San Pietro na Korziki odstranjevala posledice tragične nesreče letala Inex Adria iz leta 1981, v kateri je umrlo 180 potnikov in članov posadke, so bili tudi člani Gorske reševalne službe Škofja Loka Zvonko Korenjak, Jernej Ržen, Milan Potočnik in Roman Hartman, slednja sta bila sicer tam v vlogi gasilca (Potočnik) in vojaka (Hartman).

Odprava Civilne zaščite je po besedah njenega poveljnika Mirana Bogataja na Korziki opravila veliko delo, saj ji je uspelo odstraniti vse ostanke letalske nesreče na gori San Pietro, ki se jih je na koncu nabralo kar za 27,5 tone. Na mestu trka so pred odhodom namestili še spominsko ploščo, ob kateri je nato 31. maja potekala še spominska slovesnost.

Zvonko Korenjak, tudi vodja GRS Škofja Loka, pravi, da jih je ob prvem prihodu na goro San Pietro presenetila količina letalskih delov. »Razbitine so bile razmetane na precej večjem območju, kot smo pričakovali. Ostanke letala smo našli tudi kilometer in pol daleč od trka, v smeri doline. Vse to kaže, kako silovito je moralo biti trčenje, zato ne verjamem govoricam, da je v nesreči preživel en otrok, kot so objavili nekateri mediji. Tudi domačini, ki so na goro prišli šest ur po nesreči, so nam zatrdili, da ni bilo nobene možnosti za preživetje. Razdejanje je bilo prehudo,« pravi.

Dodaja, da so slovensko odpravo domačini prijazno sprejeli. »Na začetku so sicer dvomili, da bomo razbitine tudi v resnici pospravili, ko pa nam je to uspelo, so bili presenečeni in veseli. Z njimi smo stkali tako pristne vezi, da v bifeju na sedlu, kjer smo odlagali razbitine, da so jih prevzeli lokalni gasilci, odslej visita korziška in slovenska zastava,« je razložil Korenjak in dodal, da odgovora niso prejeli samo na vprašanje, zakaj razbitin niso pospravili že prej. »Tega odgovora še danes ne poznam.«

Pregledali so celotno območje gore San Pietra, to je devet hektarjev težkega terena, poleg letalskih razbitin pa so našli tudi osebne predmete in skeletne ostanke ponesrečencev, se spominja Korenjak. Kot je razložil, jih je skoraj ves čas čiščenja spremljalo slabo vreme, kakršnega tudi domačini maja že dolgo ne pomnijo. Prvih deset dni je precej deževalo, vmes je bilo nekaj močnega sonca, na koncu pa je pihala burja. »Kot da gora ne bi hotela, da ji vzamemo letalo, a smo jo kljub vsemu premagali,« je bil slikovit.