Prizadevanja za znižanje Dermotovega jezu

Ker celovite rešitve za zagotovitev poplavne varnosti v Železnikih še nekaj let ne bo, si prizadevajo, da bi čim prej prišlo vsaj do znižanja Dermotovega jezu.

Železniki – Pred kratkim so v Železnikih predstavniki ministrstva za okolje in prostor predstavili več različic zagotavljanja poplavne varnosti. Ko bo izbrana najboljša, bodo pristopili k izdelavi državnega lokacijskega načrta za izgradnjo obvoznice in zagotovitev poplavne varnosti. Izdelan naj bi bil šele v treh letih, s čimer pa župan Mihael Prevc ni bil zadovoljen:

»Očitno se bo šele leta 2011 začelo delati na celovitem zagotavljanju poplavne varnosti v Železnikih. Ta čas na ministrstvu preučujejo različne variante, ki vključujejo tudi izgradnjo zadrževalnika in več različic obvoznice mimo Železnikov, tudi tunelsko. Pričakujemo, da bo država proučila več variant izgradnje zadrževalnika. Projektant je namreč govoril le o enem velikem zadrževalniku nad Železniki, ni pa govoril o zadrževanju vode na hudourniških potokih. Številni strokovnjaki, tudi iz tujine, menijo, da je vodo treba začeti ustavljati na izvoru. Le z mrežo manjših zadrževalnikov in zaplavnih pregrad na hudournikih lahko govorimo o celoviti poplavni varnosti. Prav tako nismo izvedeli, kaj bo s sanacijo neposrečeno zgrajenega Dolenčevega jezu.«

Po ujmi so nekateri začeli meniti, da bi obvoznica po levem bregu Sore utegnila celo zmanjšati poplavno varnost. Kaj menite vi?

»Tako sam kot odbor za poplavno varnost smo prepričani, da je varianta po levem bregu Sore najboljša, a ne taka kot v idejnem projektu, ki predvideva dvig ceste in izgradnjo protipoplavnih nasipov, ki bi lahko predstavljali nevarnost za zajezitev vode ob poplavah. Naš predlog je, da se nova cesta zgradi na obstoječem nivoju brežine. Tako bi narasla voda cesto lahko poplavila, dobili bi širši prostor izlivnega območja in tudi na ta način zaščitili stari del Železnikov.«

Kako boste za boljšo poplavno varnost poskrbeli pred letom 2011, ko naj bi prišlo do celovite rešitve?

»Verjamem, da se prej kot v treh letih ne bo nič zgodilo na izgradnji obvoznice in zadrževalnikov. Naša rešilna bilka je sanacijski program, čim več stvari bomo skušali urediti v sklopu tega. Mnogi menijo, da je ključ do večje poplavne varnosti v Železnikih znižanje Dermotovega jezu. Sprva so ga hoteli realizirati skozi državni prostorski načrt, a smo se dogovorili, da ga znižamo skozi sanacijski program. Ministrstvo za okolje in prostor naj bi do julija izdelalo projekt, jeseni pa bi bilo možno začeti z rekonstrukcijo. Obenem bi gorvodno zgradili oporne zidove najmanj na dolžni 300 metrov. Naj ob tem dodam, da se je pred kratkim začela intenzivna sanacija na vodotokih. Dela potekajo na hudourniku Pruharica v Zalem Logu, na potoku Češnjica na Rudnem, v Dašnici, začelo pa se je tudi čiščenje struge nad Dermotovim jezom.«

Izdelava občinskega prostorskega načrta poteka počasneje, kot ste predvidevali. Kako to?

»Pripravljavec je bil vezan na sprejemanje podzakonskih aktov. Ta čas je pripravljen osnutek občinskega prostorskega načrta, ki so ga pred kratkim predstavniki Domplana predstavili odboru za komunalne zadeve. Zaenkrat je pripravljen grafični del, do 5. marca bo izdelal še tekstualni del. Na osnutek bomo podali pripombe, računamo pa, da naj bi bil pred dopusti že pripravljen za javno razgrnitev in razpravo. Zaveza občine je, da do leta 2009 prilagodi občinski prostorski načrt državnim prostorskim načrtom, upam pa, da se bo to zgodilo prej.«

Prejeli ste precej pobud občanov za prekategorizacijo kmetijskega zemljišča v stavbno. Koliko jih boste lahko upoštevali?

»V tem trenutku to težko rečem. Izdelovalec jih bo skušal vključiti čim več. Zagotovo bo zahtevno pridobiti soglasja na občinski prostorski plan, še zlasti pri kmetijskem ministrstvu, ki bo bdelo nad fazo spremembe namembnosti zemljišč iz kmetijskega v stavbno. Večina pobud bo šla skozi zahtevno sito posameznih ministrstev in drugih soglasodajalcev. Zaenkrat je od 150 pobud le 15 odstotkov takšnih, ki nimajo velikih možnosti, da bi uspele.«

Kakšne pobude so to?

»Pri pobudah, ki se nanašajo na izrazito razpršeno gradnjo, ne moremo upati na pozitivno mnenje ministrstva za okolje in prostor. Tudi pri kmetijskih zemljiščih kategorije A znajo nastopiti težave. Poleg tega so nas lanske poplave glede urejanja prostora še bolj omejile. Glede območij, ki smo jih skušali opredeliti kot obrtne cone, bodo vodarji bistveno bolj restriktivni pri soglasjih. V prostorskem načrtu bodo namreč v sklopu ureditve večje poplavne varnosti vključene tudi poplavne ravnice. Če smo na primer razmišljali, da bi bil Jesenovec zelo primeren za obrtno cono, je zdaj jasno, da obrtna cona tam ne more biti.«

Kje bo možno graditi?

»Širila se bodo obstoječa naselja. Večje komplekse strnjene stanovanjske gradnje pa predvidevamo v Dašnici, Selcih in Dolenji vasi. Že v tem trenutku pa je možna gradnja večstanovanjskega objekta na Trnju.«