Odgovor na članek svetnika MOK Matevža Kleča
Spoštovani g. Matevž Kleč,
v januarski številki Kranjčanke ste znova izkoristili svoj svetniški položaj ter na nadvse neprimeren način napadli krajane Mlake in Tenetiš, ki v obliki t. i. vaške straže branimo z ustavo zagotovljeno temeljno pravico, ki je pravica do zdravega okolja.
V vašem članku Smeti in smetarji ste se izražali na način, ki bi bil marsikomu pod častjo. Glede na vaš ugleden položaj bi temu primerno človek pričakoval bolj izbrano in ugledno terminologijo.
Ko sem ob branju vaših vrstic naletel na, neke vrste poslovenjeno verzijo, nemške besedne zveze »malo morgen«, ki jo mimogrede, navadno uporabljajo majhni otroci, ki tako rešujejo zagate v pomanjkanju besednega zaklada, sem se vprašal, če je sploh vredno izgubljati besede in čas za odgovor na vaš članek ...
Ko ste dejali, citiram: »Ob tej informaciji, da ste proti meni vložili ovadbo, sem se seveda zjokal in ušel na drevo,« vam lahko preprosto rečem: če se kdo nahaja na nepravem kraju, pač pobegne tja, kamor spada. Torej v vašem primeru - na drevo!
Ob vaših besedah, da smo vaške straže lutke tistih, ki odločajo v Ljubljani, vas prosim, da ne zavajate javnosti s takšnimi nesmisli. Če smo »lutke« mi, torej tisti ljudje, ki nam že trideset let stresate smeti na naša dvorišča in ki se borimo za svoje, z ustavo RS zagotovljene pravice, potem vas lahko samo vprašam: kaj ste potem šele vi, spoštovani gospod svetnik?
Mi se borimo za naše obstoječe pravice, ki nam jih je država kršila že približno trideset let. Zavzemamo se za pravice posameznika do zdravega življenjskega okolja. To je 72. člen Ustave RS, gospod Matevž Kleč. Lahko si ga tudi preberete in se malo seznanite s pravicami državljanov Republike Slovenije. Potem pa vam svetujem, da se tudi dodobra seznanite s samo zgodovino smetišča v Tenetišah, ki ga še danes starejši Kranjčani poznajo kot »divjega«. Le zakaj mu tako pravijo, se sprašujem.
MOK ima na vesti kar precej kršitev v zvezi z deponijo Tenetiše. Naj le omenim nedavni nelegalen posek 2 ha gozda ob deponiji v smeri proti naselju Mlaka. Vendar ste s tem, glede na vašo funkcijo, seveda zelo dobro seznanjeni. Res pa je, da bi si človek po prebrani vsebini vašega t. i. članka lahko mislil, da ali o tej aktualni problematiki ne veste popolnoma nič, ali pa je vaš agresiven način pisanja samo (zopet) otročji način reagiranja, po načelu »napad je najboljša obramba«.
Nadalje ste dejali še, citiram: »... da me ljudje ustavljajo in me sprašujejo (verjetno kot svetnika v Svetu MOK), ali bi šli čuvarje smetišča v Tenetišah malo zmasirat«. Seveda vas ustavljajo ljudje, ki so podobni vam, ki se zanašajo na fizično moč, torej moč sile. Vam podobni ljudje so nam tudi zažgali šotor.
Gospod Matevž Kleč, pozivam vas, da se zazrete v svojo vest in si pošteno zastavite vprašanje: Kako bi se počutil jaz, moji otroci in nekoč moji vnuki, če mi jutri na sosednji parceli zgradijo čudovit, velik center za ravnanje z odpadki. Mimo mojega dvorišča se bo valila truma tovornjakov, okna bom tesno zapiral, poleti bo terasa samevala, otroci bodo namesto po gozdu tekali po notranjem hišnem stopnišču. Zjutraj se bom ob pitju kavice lahko zazrl v lepo moderno deponijsko zgradbo, iz katere se bo valil lep, gost dimek ... ostali krajani bomo pa le zavzdihnili: hvala bogu, samo da ni na našem dvorišču ... No, tole pa zveni že malo cinično, kajne? Zato pa nič manj resnično.
Ratko Vojičić, Tenetiše in Mlaka