Kmalu novi zakon o TNP

Komisija za pripravo zakona o Triglavskem narodnem parku je v ponedeljek predstavila končni osnutek novega zakona o TNP. Ta bo nadomestil sedaj že 27 let star in preživet zakon. Predlog bo najprej obravnavala vlada, nato pa bo na vrsti dvomesečna javna obravnava med lokalnim prebivalstvom, ki živi v parku.

Čeprav se je morda zdelo, da novega zakona o edinem slovenskem narodnem parku še dolgo ne bomo imeli, se je vendarle v tem tednu premaknilo. Pred dobrim tednom dni sta predsednica komisije za pripravo novega zakona o TNP Inga Turk in minister za okolje in prostor Janez Podobnik na novinarski konferenci predstavila najnovejši in tudi zadnji osnutek zakona. Tega so na zadnji seji komisije enotno sprejeli njeni člani in ga še isti dan predali ministru Podobniku.

Podobnik zadovoljen

Minister Podobnik, ki je ob ustanovitvi komisije poudaril, da je namen novega zakona poleg prilagoditve novim družbenopolitičnim razmeram tudi njegova posodobitev in nadgradnja pravnih rešitev, določitev nadzornih in varstvenih režimov, ki bodo hkrati varovali naravne vrednote in ohranjali biotsko raznovrstnost ter tudi zagotavljali in dopuščali razvojne možnosti in trajnostni razvoj v parku živečega prebivalstva, je z delom komisije zadovoljen. Povedal je, da mu je predsednica komisije Turkova zagotovila, da osnutek prinaša modernejše pristope, da se z njim izboljšuje učinkovitost varstva, da povečuje vključevanje drugih sektorjev v parkovno politiko ter da zagotavlja konkretno podporo življenja lokalnega prebivalstva in hkrati omogoča prebivalcem in obiskovalcem parka uživanje naravnih in kulturnih vrednot. Obljubil pa je tudi, da bo zakon sprejet še v tem mandatu.

Vlada že februarja

Podobnik pričakuje, da bo predlog še februarja obravnavala vlada in ga predlagala v sprejem državnemu zboru. Potem pa bo predlog dva meseca v javni obravnavi, ki mora biti organizirana in vodena med prebivalstvom znotraj parka. Med njo se bodo oblikovali predlogi in stališča do predlaganih rešitev, kot je povedal Podobnik. »To pomeni, da zakon preprosto ne more biti napisan v nasprotju z interesi lokalnega prebivalstva,« je pojasnil minister.

Nezadovoljni

Nad osnutkom so razočarani v koaliciji nevladnih organizacij za TNP, zato so že dan pred zadnjo sejo komisije za pripravo novega zakona pisali ministru Podobniku. Pravijo, da osnutek kot celota ne ustreza zahtevam Spomenice za TNP, ki so jo predstavili že septembra 2004, in ne upošteva rešitev, ki so jih predlagali v svojem osnutku zakona. »Predstavljeni osnutek prav tako ne izpolnjuje zaveze, ki jo je dal v zvezi s TNP predsednik vlade Janez Janša v svojem nastopnem govoru novembra 2004, niti kriterijev, ki ste jih komisiji zastavili vi na njenem prvem sestanku marca 2006, zahtev, ki so jih ob podelitvi diplome Sveta Evrope postavili evropski ministri, zahtev omrežja Natura 2000 in zaveze, ki jo je Slovenija dala UNESCU v zvezi z biosfernim območjem Julijske Alpe,« so zapisali v pismu ministru Podobniku. Predlagali pa so, naj minister počaka z odločanjem, kakšen osnutek poslati v nadaljnji postopek, vsaj do 15. februarja, do takrat bodo namreč lahko pripravili in predstavili podrobne pisne pripombe in predloge v obliki ločenega mnenja. »V nasprotnem primeru bomo cilje Spomenice za TNP uveljavljali v okviru javne razprave o zakonu,« so še zapisali.

Tako Turkova kot direktorica Javnega zavoda TNP Marija Markeš sta dejali, da se predlogi koalicije NVO in osnutek zakona razlikujejo le po poti, kako doseči cilje, v katerih pa se koalicija strinja s komisijo. »Stališče koalicije NVO razumem predvsem kot prizadevanje k čimboljšim rešitvam za uresničevanje namenov in ciljev parka,« je povedala Markeševa in izrazila upanje, da bo predlog zakona šel v nadaljnjo obravnavo, saj je njegovo sprejetje nujno potrebno in bi blokada zakona pomenila vnovično odložitev za najmanj leto dni. »Česar pa si prav z vidika varstva in usmerjanja razvoja v parku zagotovo ne želimo,« pravi Markeševa.

Bohinjski župan protestira

Z osnutkom zakona se ravno tako ni strinjal župan občine Bohinj Franc Kramar, ki je zato tudi predčasno zapustil omenjeno sejo komisije. »Glede na to, da ožja skupina za pripravo osnutka zakona ni upoštevala niti enega stališča občine Bohinj, sem menil, da moja prisotnost na seji komisije ni bila več potrebna,« je pojasnil Kramar, ki pravi, da je osnutek za Bohinjce nesprejemljiv. »Občutek imam, da so bili upoštevani le predlogi Javnega zavoda Triglavski narodni park, da je ta osnutek pisan javnemu zavodu na kožo,« je dejal Kramar.

»Ker gre za zakon, ki je za Bohinj življenjskega pomena, pa upam, da bo moj protest vplival na to, da se bo nekdo pripravljen pogovarjati z nami,« je dodal Kramar. In res ga je, ko je izvedel za njegov protestni odhod s seje komisije, poklical minister Podobnik. Dogovorila sta se, da bo minister prišel na izredno sejo občinskega sveta, ki je bila v sredo.

Podobnik v Bohinju

Pred sejo je Kramar dejal, da pričakuje, da bo minister upošteval sklepe, ki jih je občinski svet sprejel na ponedeljkovem sestanku za zaprtimi vrati. Med sklepi so med drugim zapisali, da mora zakon Voglu omogočiti širitev in gradnjo objektov ter s tem gospodarski razvoj, da mora zagotoviti možnost postavitve objekta s sanitarijami, prhami in kabino za potrebe naravnega kopališča na Veglju, na Mrenšu in v Ukancu pa poleti dopustiti poleg sanitarij tudi postavitev začasnih gostinskih objektov. Zahtevajo tudi, da svet TNP dobi tudi neodvisnega predstavnika Bohinja, sedež TNP pa se mora prenesti v Bohinj.

Kramar je, prav tako pred sejo, povedal, da bo, če z ministrom ne bodo dosegli dogovora, svet na izredni seji glasoval o razpisu posvetovalnega referenduma v občini Bohinj o izločitvi smučišča Vogel, južne strani Bohinjskega jezera in naselij, ki so znotraj parka. »Čudno bi bilo, če bi državni zbor sprejel zakon proti volji prebivalstva,« je povedal Kramar, ki je napovedal, da bo v nasprotnem primeru sprožil ustavni spor proti zakonu. Pojasnil je, da so Bohinjci po ekonomski analizi danes po višini plač in bruto dohodku na zadnjem mestu med občinami, po številu starejšega prebivalstva in dnevni migraciji pa med prvimi. »Po moji oceni je to posledica omejevalnega zakona v preteklosti. Zato je treba stremeti k dobremu zakonu,« je prepričan Kramar in pravi, da »Bohinjci smo za TNP in smo ponosni nanj. Potrebujemo nujno zakon o TNP, ki pa mora upoštevati lokalne interese in želje ljudi, ki živijo v tem okolju.«