Pokrajina Zgornja Gorenjska

Besedilo: Janko S. Stušek, župan Radovljice
Kategorija: GG Plus / petek, 8. februar 2008 / 06:00

Državni zbor v drugem branju ni sprejel predlogov pokrajinskih zakonov.

Nobenega dvoma ni, da Slovenija zaradi decentralizacije in hitrejšega razvoja že dolgo potrebuje pokrajine, vendar ne kakršnih koli in ne za vsako ceno. Če odštejemo osrednji del Slovenije s središčno Ljubljano, vlada za vzhodni del Slovenije predlaga devet in za zahodni »razviti« del štiri pokrajine. Ponavlja se zgodba z občinami.

Na pobudo vlade o predlogu območij in številu pokrajin so že maja in junija lanskega leta utemeljeno reagirali župani in občinski sveti zgornjegorenjskih občin. Sprejeli so enotne sklepe, naj bo število pokrajin čim manjše, od šest do največ osem, kajti manjše število pokrajin sta podpirala Regionalni razvojni svet Gorenjske in ves čas tudi stroka na področju lokalne samouprave. Princip ustanovitve pokrajine bi moral temeljiti na ekonomiki, na zgodovinski tradiciji, na pokrajinski pripadnosti in identiteti, primerni velikosti pokrajinam prek naših meja, na zaokroženi geografski celoti, ki se je sposobna sama preživljati. Po posebnih kriterijih bi upravičeno lahko delili le dodaten razvojni državni ter evropski denar. Če pa že bo v državi sprejeto območje štirinajstih pokrajin, potem naj bo med njimi z vso pravico tudi Zgornja Gorenjska kot petnajsta pokrajina. Če jih je štirinajst, jih je lahko tudi petnajst in razlogi so za to. Pravico do pokrajine ima Zgornja Gorenjska glede na specifične razvojne možnosti, posebnost geografskega položaja, tradicijo, glede na primerljivo gospodarsko usmeritev in predvsem glede na zaostajanje v razvoju. Zato je pri tem treba upoštevati dejstvo, da bi ob razdeljeni Gorenjski na dve pokrajinski lokalni skupnosti na prostor Gorenjske prišlo brez dvoma več razvojnega denarja. Štajerska je po vladnem predlogu razdeljena na pet pokrajin, pa jih ob vprašanju, ali so še Štajerci ali niso, od več denarja ne boli glava.

O odločitvi, da bi bila Zgornja Gorenjska upravičena do lastne (razvojne) pokrajine, so najbolj zgovorne številke oziroma dejstva. Najpomembnejši kriterij za delitev sredstev med pokrajinami, ki ga v zakonu konstruira in predlaga vlada, je indeks razvojne ogroženosti (in ne evropsko bolj primerljiv kriterij bruto družbeni proizvod!). Po tem kriteriju je med dosedanjimi statističnimi regijami razvojno Gorenjska na tretjem mestu v Sloveniji (po BDP pa na šestem!). Prva je seveda Ljubljana. Če bi se Gorenjska razdelila na dva dela, bi bila osrednja Gorenjska na drugem mestu, za Ljubljano in pred Obalo, Zgornja Gorenjska pa bi se razvojno uvrstila šele na osmo mesto. Še bolj prepričljiva je slika, če Gorenjsko delimo po kriteriju indeksa razvojne ogroženosti na osemnajst gorenjskih občin: na sredini lestvice kot najbolj razvita zgornjegorenjska občina je občina Radovljica. Vseh drugih sedem občin je razvrščenih desno od nje, torej so manj razvite, imajo višji indeks razvojne ogroženosti.

Razvojni izračun pokaže tudi dejstvo, da bi v primeru enotne Gorenjske znašala finančna izravnava med pokrajinami osem evrov na prebivalca na leto na Gorenjskem; v primeru deljene Gorenjske pa bi izravnava na prebivalca Zgornje Gorenjske znašala 22 evrov na leto. Še drugače povedano: nerazvitost Zgornje Gorenjske je takšna, da bi v nedeljeni Gorenjski osem občin Zgornje Gorenjske dobilo slabih 650 tisoč evrov finančne izravnave, v primeru delitve na dva dela pa skoraj 1,8 milijona evrov izravnave letno.

Večjo možnost pridobitve sredstev bi imela Zgornja Gorenjska tudi pri dodelitvi kvote razvojnih sredstev, ki se na državni ravni delijo glede na indeks razvojne ogroženosti (IRO). Teh sredstev bi Zgornja Gorenjska in s tem ves gorenjski prostor lahko pridobila kar dvajset odstotkov več, kot pripada sedaj gorenjski regiji. Tako bi lahko Zgornja Gorenjska v razvojnem programskem obdobju 2007 do 2013 prejela letno povprečno 4,14 milijona evrov razvojnih sredstev več kot v sklopu celotne Gorenjske. Da smo na Zgornjem Gorenjskem »zelo« razviti, nam pove tudi podatek o povprečni bruto plači za leto 2006: Gorenjska je pod slovenskim povprečjem, Radovljica (kot najbolj razvita zgornjegorenjska občina) je pod gorenjskim povprečjem. Še vedno pa smo in bomo Gorenjci, le več razvojnega denarja od države želimo pripeljati v gorenjski prostor.