Zmage še ni
Razpletlo se je po pričakovanjih: Favorit letošnjih predsedniških volitev je Borut Pahor, ki pa v prvem krogu volitev ni dobil zadostnega števila glasov za zmago. Njegov izzivalec v drugem krogu je Marjan Šarec, ostala sedmerica je izpadla iz igre in se lahko začne pripravljati na parlamentarne volitve prihodnje leto.
Takšna je bila tudi glavnina volilnih napovedi, ki smo jih spremljali v preteklih dneh. Zmage v prvem krogu, kot jo pomnimo s predsedniških volitev v prvih letih samostojne Slovenije, analize niso pričakovale, in sicer zaradi velikega števila kandidatov in tudi pričakovane nizke volilne udeležbe. In res je bila ta v nedeljo najnižja v dosedanji zgodovini slovenskih predsedniških volitev. Da se ne more ponoviti leto 1992, ko je na volišča prišlo domala 85 odstotkov volivcev, seveda ni bilo pričakovati, takrat smo bili še zelo mlada demokracija in pod močnim vtisom osamosvojitve, verjeli smo v državo in celo v politiko. Takrat je na volitvah v prvem krogu zmagal Milan Kučan, ki je zmago ponovil tudi leta 1997, ko je šlo na volitve 68 odstotkov volivcev. Nato pa je udeležba iz volitev v volitve upadala in v letu 2012 se jih je udeležila že manj kot polovica volivcev. Letos je šlo na volitve zgolj dobrih 43 odstotkov volilnih upravičencev, torej se je v četrt stoletja udeležba razpolovila. Se je naša vera v demokracijo omajala ali pa so volitve odraz našega realnega odnosa do politike in tudi do institucije predsednika države, za katerega vemo, da nima prav veliko pristojnosti? Da je ravno dosedanji predsednik Borut Pahor na teh volitvah deležen najvišje podpore volivcev, tudi najbrž govori o dejstvu, da se nam zdi povsem primeren, da predstavlja našo državo, vodi oborožene sile, razpisuje parlamentarne volitve, razglaša zakone, imenuje nekatere državne funkcionarje in veleposlanike, izdaja listine o ratifikacijah, odloča o pomilostitvah in podeljuje odlikovanja in častne nazive. Nemara bi bil lahko le bolj odločen in bi se kot moralna avtoriteta opredeljeval do pomembnih družbenih vprašanj. Sam sicer zatrjuje, da ne želi biti moralna avtoriteta, a veliko državljanov to od njega vendarle pričakuje.
Kar s četrtino glasov so volivci podprli Marjana Šarca, ki se bo tako čez tri tedne z Borutom Pahorjem pomeril v drugem krogu. Da so mu ljudje namenili tako visok odstotek glasov, gre najbrž pripisati dejstvu, da se je izkazal v lokalni politiki (množično so ga volili zlasti v kamniškem in domžalskih volilnih okrajih), deluje resno in nenarejeno, mlad je in neobremenjen s politično preteklostjo. Je torej nov obraz, kar na nekaterih volitvah šteje kot prednost. Ali to utegne prevesiti tehtnico v drugem krogu? Počakajmo.