Delavci prestrašeni, direktor brez informacij

Preprodaja lastništva nekdanjega kranjskega ponosa, tekstilne industrije IBI vedno bolj buri duhove. O novem lastniku in njegovih načrtih ni mogoče dobiti informacij, saj se izmika.

Kranj – V torek smo že poročali o presenetljivih lastniških spremembah v kranjski družbi za proizvodnjo žakarskih tkanin IBI, nekdanjem ponosu kranjske tekstilne industrije. Potem ko je Slovenska odškodninska družba (SOD) sredi decembra skupaj z drugimi sedmimi solastniki prek javnega razpisa in končne dražbe prodala svoje lastniške deleže celjski Tkanini za skromne tri milijone evrov, je konec preteklega tedna prišla v javnost vest, da je ista Tkanina, ki ni več pomembna tekstilna družba (imajo le dva zaposlena), lastništvo IBI-ja preprodala naprej. In sicer povsem neznanemu podjetju Smark s Planine pri Kranju, ki ga vodi Alenka Verlič, ki je nedosegljiva. Tako ni mogoče izvedeti, kaj stoji za temi lastniškimi spremembami, predvsem pa kaj pomeni to za nadaljnjo usodo IBI-jeve proizvodnje in s tem tam zaposlenih. Včeraj smo se zato napotili v IBI in o tem povprašali direktorja Matjaža Božiča ter predsednico sindikata Marijo Petrovčič.

Direktor ni obveščen

Direktor Matjaž Božič je bil uvodoma zelo načelen: »Moj izključni interes je interes družbe, kar pomeni, da želim ohraniti poslovanje, zato pač moram počakati, da se ta zgodba razplete. Vsa publiciteta, ki smo je v zadnjem času deležni, zelo negativno vpliva na naše poslovanje. Zaposleni so negotovi, nekateri odhajajo, negotovi postajajo tudi naši poslovni partnerji, ki sprašujejo, kaj se dogaja. Sam pa nimam zadostnih informacij, da bi lahko dal vsa pojasnila.«

Lansko izgubo bodo pokrili

Glede na objavljeno, naj najprej popravimo podatke o lanskem poslovanju IBI-ja. Kot nam je povedal direktor, so lani ustvarili za 12 milijonov evrov prometa, od tega slabih devet milijonov iz prodaje, preostalo pa so prihodki iz prodaje finančnih naložb (predvsem delnic Gorenjske banke). Po zadnjih ocenah je pri poslovanju nastalo za 2,6 milijona evrov izgube, kar pomeni, da bo lansko poslovno leto IBI zaključil s tristo tisoč evri dobička.

Na naše vprašanje, kako kaže za letos, nam je odgovoril, da plana za letos še nimajo, saj so vsi predstavniki kapitala v nadzornem svetu odstopili, šele 15. februarja pa je predvidena nova skupščina, ki naj bi imenovala nove. Uprava je doslej pripravila le izhodišča za letošnje poslovanje.

Brez sanacije ne bo izboljšanja poslovanja

Obeti za letos so podobni lanskim rezultatom. Pri poslovanju so po besedah Božiča potrebni radikalnejši ukrepi, za sanacijo pa se mora odločiti predvsem novi lastnik. Po pripravljenih izhodiščih je mogoče sedanji tekstilni posel zmanjšati (po sredstvih in ljudeh) in ga dopolniti z drugimi sorodnimi programi ali pa se celo preusmeriti v povsem drug dodaten program. Božič meni, da bi bilo neodgovorno vztrajati v sedanjem položaju in odpuščati zaposlene. S tem bo direktor seznanil tudi zaposlene, saj je za včeraj popoldne sklical sestanek s svetom delavcev in sindikatom.

Novega lastnika ne poznajo

Da novega lastnika v upravi IBI-ja ne poznajo, je Matjaž Božič potrdil tudi nam. Predstavnikom Tkanine, ki so želeli pregledati poslovanje, so omogočili vse potrebne informacije, po preprodaji družbi Smark pa nimajo nikakršnih kontaktov z novimi lastniki oziroma tistimi, ki so v ozadju. Meni namreč, da ni dolžnost uprave, da raziskuje, kdo je lastnik in kakšne načrte ima. Potrdil nam je, da je bila prvotna prodaja lastništva IBI-ja Tkanini koordinirana s strani SOD-a, ne ve pa, čigava je zasluga za to, da so bile delnice preknjižene šele po novem letu, zaradi česar so bili mali delničarji, ker je bil izigran zakon o prevzemih, prikrajšani. Prodajalci – med njimi je bila tudi družba Pondera, ki je v lasti družine Božič - o tem niso bili obveščeni. Božič nam je zagotovil, da je bil v odnosu uprave do malih delničarjev ves čas korekten in pošten, lani so dobili izplačane precejšnje dividende in še izplačilo iz naslova zmanjšanja kapitala.

Lastnica se izmika

Velika zaskrbljenost seveda vlada med zaposlenimi, ki jih predvsem zanima, kakšne načrte ima novi lastnik oziroma lastnica. Kot nam je povedala predsednica sindikata Marija Petrovčič, so sicer dobili številko Alenke Verlič, vendar z njo ni bilo mogoče govoriti, kasneje pa je bila številka izključena. Ker ni informacij, se pojavljajo med delavci govorice o gradnji hotela ali celo naselja na mestu sedanjega IBI-ja; s strahom se sprašujejo, ali bodo prihodnji mesec še dobili plače.

Proizvodnja in prodaja upadata

Seveda delavci ne spregledajo tega, kako utripa podjetje. Marija Petrovčič, ki sedaj dela kot tehnologinja, prej pa je bila kalkulantka, pravi, da je zmogljivost IBI-ja približno 4,5 milijona metrov tkanin, dejansko pa so jih že lani izdelali manj kot tri milijone metrov. Zaradi negotovosti ljudje odhajajo, zlasti so v strahu tisti, kjer sta v IBI-ju zaposlena oba zakonca. Za takšno negotovo stanje po besedah Petrovčičeve krivijo Boštjana Marovta, ki se je z izigravanjem delavcev izkazal že drugod.

Bodo ostali brez odpravnin?

Poznajo tudi podatek o tem, da je mesečna izguba IBI-ja približno enaka znesku, ki je potreben za plače, zato se bojijo, da bodo, če bo ta agonija trajala še dalj časa, zapravljene vse možnosti, da dobijo odpravnino. Same plače v IBI-ju v preteklosti niso bile najslabše, vendar jih, kot pravi Petrovčičeva, že dve leti niso popravljali. Vse to z izgovorom, da so plače 15 odstotkov nad povprečjem po panožni kolektivni pogodbi, ki pa je, glede na stanje v slovenski tekstilni industriji, sramotno nizka.