Barja Drnovšek se v zadnjih letih veliko posveča tako imenovanemu balfolku. / Foto: Bojan Stepančič

Koncert za godala in ples

Danes bo Festivalno dvorano v Ljubljani že tretje leto po vrsti preplavil zvok godal. Veliki gala koncert Godalkanje bo letos posvečen tako imenovanemu balfolku. Pogovarjali smo se z idejno vodjo in mentorico te glasbe pri nas violinistko Barjo Drnovšek, po rodu iz Škofje Loke.

Škofja Loka – Iz naslova Godalkanje je kaj hitro moč razbrati, da gre za godala. Več, gre za celoletni program godalne igre, ki dopolnjuje ali nadgrajuje že pridobljeno znanje sodelujočega učenca glasbenika. Vse skupaj je pred devetimi leti »zakuhal« akademski in ljudski glasbenik violinist Bojan Cvetrežnik, ki je kot mentor k sodelovanju doslej privabil odlične glasbenike za različne godalne stile iz Slovenije in tujine. Ena izmed njih je tudi Škofjeločanka Barja Drnovšek, ki je tudi vodja letošnjega Godalkanja, v katerega programih sicer sodeluje množica otrok, mladostnikov, akademskih glasbenikov in študentov, ki svoje znanje potem predstavijo na zaključnem Velikem gala koncertu Godalkanje v Festivalni dvorani v Ljubljani.

Folk glasba, glasba sveta

Letošnja osrednja tema bo tako imenovani balfolk. Koncert bo torej neke vrste plesni dogodek ob spremljavi godal. Kaj pravzaprav je balfolk – v dobesednem prevodu bi rekli plesi sveta. »Težko bi govorili o plesih sveta, zato sama raje uporabljam kar originalni izraz balfolk. Gre za glasbo, ki izvira iz Francije, Italije in Belgije, pravi razcvet pa je doživela v zadnjem desetletju. Etno glasba, ki spodbuja ples, je značilna tudi za glasbene sestave v folklornih skupinah. Razlika pa je ta, da folklore plešejo po izdelanih koreografijah in jih pridemo gledat na njihove nastope, balfolk pa pomeni ples za lastno veselje in užitek brez kakršnihkoli predpisanih koreografij. Balfolk se ne igra in pleše le na odru, ampak tudi na porokah,« pojasnjuje Barja Drnovšek, sicer klasično izobražena violinistka, ki se je šolala na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu in na ljubljanski Akademiji za glasbo. Folk glasba jo je navduševala že v študijskih letih, po učiteljskem delu na slovenski glasbeni šoli v Celovcu in treh letih v Glasbeni šoli Škofja Loka, pa se je pred petimi leti odločila za glasbenico v svobodnem poklicu.

»Nekaj časa sem poskusila združevati oboje, poučevanje v šoli in igranje violine, ki ni strogo po predpisanem načrtu, in se na koncu odločila za slednje,« o svoji glasbeni poti pove Drnovškova; da večina ljudi misli, da se pri folk glasbi ni treba ukvarjati s tehniko igranja. A ni tako. »Potem ko igraš glasbo iz bogate zakladnice folk glasbe iz različnih držav Evrope od juga do severa, od zahoda na vzhod, potem tudi na klasično glasbo gledaš drugače,« pripoveduje. »Začutiš jo tako, kot si jo je skladatelj zamislil. Na Godalkanju igramo skladbe po posluhu s posnemanjem in ne po notah. Delujemo podobno kot pri jeziku, ko se ga najprej naučimo razumeti in govoriti, šele potem brati in pisati. Če hočemo zapisati, kako se oglaša pes, zapišemo hov, hov, ko pa ga poskušamo oponašati, bo slišati vse drugo, samo hov hov ne.«

Igranje po posluhu

Barja Drnovšek na popotovanjih in koncertih z različnimi etno zasedbami po svetu tudi sama ob različnih mojstrih nadgrajuje svoje znanje instrumenta. Prepričana je, da lahko prav z igranjem violine predstavlja posebnosti posameznih evropskih narodov. »Veliko glasbe ni napisane, lahko pa se jo naučimo s posnemanjem.« Sodelovala je tako z več profesionalnimi orkestri, a v njih glasbenik igra, kar »dobi na pult«, v etno skupinah pa je več improvizacije, domiselnosti, igranja, kot glasbenik žel. Veliko igra v duetu z Bojanom Cvetrežnikom, v zadnjem času tudi skupaj z nekaj učenci v sestavu Slovenian fiddle gang. Je violinistka v sestavu Grad gori! in v projektih skupine Terrafolk & Symbolic Orchestra, sodeluje s tujimi izvajalci folk glasbe. »Svet je velik, Slovenija pa za tovrstno glasbo nekoliko manjša. Tudi publika je recimo v Belgiji drugačna kot pri nas.«

Osrednji gost letošnjega Godalkanja bo belgijski multižanrski violinist Wouter Vandenabeele. Poleg njega in Barje Drnovšek bo nastopila tudi najstniška zasedba najbolj entuziastičnih godalkarjev, ki se jih je oprijelo ime Slovenian Fiddle Gang. Samo letos so mladeniči in mladenke že koncertirali po Italiji, Luksemburgu, Belgiji, Srbiji, Španiji in seveda doma, in se izobraževali še v Bolgariji. Posebni gostje bodo še skupina švedskih učencev in učiteljev ... Nedelja, 3. november, bo v Festivalni dvorani vsekakor dan za godala in ples.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sreda, 26. maj 2010 / 07:00

Sadovi tisočerih razmišljanj

Na Zavarovalnici Triglav v Kranju razstavlja akademski slikar Matej Metlikovič. Ustvarjalne poteze zadnjih nekaj let je poimenoval Poteze navznoter.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 21. julij 2008 / 07:00

Letošnja matura brez posebnosti

Od 7.910 kandidatov, ki so letos splošno maturo opravljali prvič, jih je izpite uspešno opravilo 7.345 ali 92,86 odstotka, kar je primerljivo z lani, ko je bilo uspešnih 92,65 odstotka. Vseh 34 možnih...

GG Plus / ponedeljek, 21. julij 2008 / 07:00

Iz starih časov: Tri dni po sodnem dnevu

Tudi v pismu, ki ga je pisal 5. maja 1575 iz Derendingena deželnemu glavarju, deželnemu oskrbniku, odbornikom in blagajniku v Ljubljano, je lepo razviden Trubarjev način poslovanja.

Zanimivosti / ponedeljek, 21. julij 2008 / 07:00

Zaprta pota proti Triglavu

Rudno polje - Planinska zveza Slovenije obvešča, da so se prejšnji teden začela sanacijska dela pri odstranitvi skalnega podora pod Tošcem, zato je do nadaljnjega zaprt...

Zanimivosti / ponedeljek, 21. julij 2008 / 07:00

Znamenje pod Možicem

Soriška planina - Soriško planino obdajajo zanimivi in sorazmerno lahko dostopni vrhovi: Lajnar (1549 metrov), Slatnik (1598 metrov), Šavnik (1574 metrov) in Možic, ki je visok 1602 metra....

Gospodarstvo / ponedeljek, 21. julij 2008 / 07:00

Priznanja za Čadeževe mesne izdelke

Visoko - Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni so v okviru priprav na 46. mednarodni kmetijsko živilski sejem organizirali tudi ocenjevanje kakovosti mesa in mesnih izdelkov. Na oc...