Razkril okoli devetsto imen

Publicist Roman Leljak je v Kranju predstavil svojo knjigo Speča Udba, v kateri je poleg delovanja varnostno-obveščevalne službe in njenih metod razkril tudi obsežen seznam njenih sodelavcev.

Kranj – Pogovor z avtorjem je pripravil Mestni odbor SDS Kranj. Leljak je občinstvu za začetek postregel s pomenljivimi kraticami: KPS, VOS, OZNA, KNOJ, UDBA ... Prva predstavlja komunistično partijo, ostalo so kratice varnostno-obveščevalnih služb na Slovenskem, ki so delovale pod njenim neposrednim vodstvom že v času med drugo svetovno vojno in po njej. Pri tem je poudaril, da je komunizem kot eden od treh totalitarnih režimov v prejšnjem stoletju likvidiral več ljudi kot fašizem in nacizem in da je bila njegova borba uperjena zlasti proti notranjemu sovražniku. Prikazal je tudi film o Hudi jami in v njej najdenih posmrtnih ostankih žrtev komunističnega nasilja.

V knjigi Speča Udba, ki govori o delovanju varnostno-obveščevalne službe, njenih metodah, tehničnih sredstvih in sodelavcih, se je osredotočil na leto 1987, ko so se sicer že slutile družbene spremembe, a služba državne varnosti je bila takrat najbolje organizirana. »Delovanje Udbe je bilo v največji meri uperjeno proti političnim nasprotnikom, tako v domovini kot v emigraciji. Kar 60 odstotkov njenega delovanja je bilo namenjeno notranjemu so­vražniku, 30 odstotkov »ekstremni emigraciji« in zgolj desetina kontraobveščevalni dejavnosti,« je dejal Leljak, ki je knjigo napisal na osnovi podatkov iz arhiva. Žal je bilo po letu 1990 kar 90 odstotkov dokumentov, ki so se nanašali na notranjega sovražnika, uničenih, veliko več jih je na voljo o emigraciji. Leljak razkriva tudi te in v zvezi z njimi sodeluje kot priča v nekaterih sodnih procesih v tujini.

Posebno zanimiv del knjige je namenjen seznamom aktivnim in rezervnih sodelavcev Udbe. Služba državne varnosti je namreč vzpostavila mrežo prikritih sodelavcev doma in na tujem za zbiranje informacij in izvrševanje drugih nalog s ciljem preprečevanja sovražne dejavnosti. Med notranjimi sovražniki je nadzirala predvsem meščansko desnico in sovražno delovanje cerkve, bedela nad nacionalizmom, »birokratsko etatističnimi strukturami, starimi klasnimi strukturami, podkopavanjem ekonomskega sistema«.

Objavljenih je okoli devetsto imen sodelavcev Udbe. Leljak pravi, da so se ji pridružili iz treh različnih pobud: ker so to šteli za svojo patriotsko dolžnost, ker so se na kakršen koli način kompromitirali in se potem odkupili s sodelovanjem, ali pa preprosto zaradi denarja. »Objavil sem le imena, za katera sem v arhivu našel dokaze,« je povedal Leljak, ki je imena sodelavcev sistematično razvrstil. Po abecednem redu so objavljeni po slovenskih krajih, kjer so delovali, razkrita pa so tudi imena tistih, ki so za Udbo vohunili v Avstriji, Italiji in Nemčiji. Na odzive še vedno čaka. Doslej, pravi, se mu ni oglasil še niti eden, ki ga je razkril v svoji knjigi.