Hommo Lacotnicus

Za vaš priročni besednjak vam predstavljamo pojem Lakotnik, ki se je v zadnjem času uveljavil kot ime za managerja, ki odkupi podjetje, ki ga vodi.

Lakotnik je človek, ki velja za lačnega. Lakotniki praviloma zrasejo v delavskih družinah v manjših krajih. Kot otroci so izrazito negibčni in nešportni. Nočejo se šolati na gimnazijah, saj prisegajo na ekonomske srednje šole, ker že kot najstniki vedo, da jim bo znanje računovodstva v življenju bolj koristilo kot latinščina. Značilnost Lakotnikov je, da podjetja, v katerem se po šolanju zaposlijo, ne zapustijo, dokler ga ne kupijo. Na začetku imajo njega za številko, kasneje ima on druge za številke. Številke so jim sploh všeč. So elegantni, vedno fit in predani rekreaciji. Radi imajo zimske športe, kar imajo že v družinskih genih. Smučajo in tega naučijo celo svojo ženo, navdušeni pa so tudi nad sankanjem, saj jih hitrost neverjetno vznemirja. Poleti kolesarijo. Če potujejo s kolesom z Gorenjskega na obalo, se spotoma ustavijo v Ljubljani in v Kopru, kjer na bankah običajno najamejo ugoden kredit za nakup delnic podjetja, ki ga vodijo.

Lakotniki so sposobni dobiti ugodne kredite, ki jih njihovo novoustanovljeno podjetje »Murfi je zakon« pridobi za nakup delnic. Kot hipoteko zastavijo taiste delnice. Ker so Lakotniki računsko izjemno sposobni, vedo, da bo prevzem uspel, če bodo v prihodnjih letih obseg letnega prometa na zaposlenega povečali s 27.000 na 63.000 evrov. Tako kot znajo iztiskati mozolje, so Lakotniki vešči tudi iztiskanja malih delničarjev. Kupujejo javno, parkirajo samo svoj avto, delnic si ne dovolijo parkirati.

Lakotniki so moški na mestu, ki za božič v lastni trgovini na oddelku za okraševanje novoletnih jelk kupujejo umetne vrtnice. Lakotniki se nimajo za tajkune, čeprav so vselej lačni in jim dišijo predvsem balkanski trgi, kjer so med drugim v veljavi tudi kune. Kot pravijo, so njim nasprotni direktorji Trdonje.