Nagnjeno gnezdo ne ogroža ljudi, za štorklji pa je letošnji zarod verjetno izgubljen. (Foto: Gorazd Kavčič)

Veter poškodoval gnezdo štorkelj

Letošnji zarod je za štorklji verjetno izgubljen. Na Zavodu za varstvo narave menijo, da bi ga zapustili, tudi če bi poškodovano gnezdo prestavili.

Število štorkelj se v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih povečuje, območje njihove razširjenosti se iz severovzhodnega dela države širi tudi proti Gorenjski, kjer trenutno poznamo šest gnezd.

Mlaka - Močan veter je pred dnevi poškodoval drevo, na katerem gnezdi par štorkelj. Pri tem se je gnezdo nagnilo, domačini pa so o slabem stanju opozorili Zavod za varstvo narave v Kranju. Tam pravijo, da v naravno dogajanje ne bodo posegali in gnezda ne bodo popravljali.

»Gre za gnezdo, ki ga je na drevesu - že takrat v slabem stanju - pred leti zgradil par štorkelj. Veter je drevo pred dnevi dodatno poškodoval, zato se je gnezdo na njem nagnilo, steblo drevesa pa ga je tudi predrlo,« pojasnjuje Metod Rogelj, vodja kranjske enote Zavoda za varstvo narave. »Takšni dogodki so del naravnih dogajanj oziroma naravnega izbora; živalim koristijo v tem, da pridobijo izkušnje, kje in kako vzrediti zarod in si s tem povečajo možnost uspešne vzreje zaroda v prihodnosti. Glede na običajni čas valjenja oziroma vzreje zaroda pri štorkljah, to je od marca do maja, je letošnji zarod za štorklji na Mlaki verjetno izgubljen. Po vsej verjetnosti bi zarod zapustili, tudi če bi gnezdo prestavili. Par si bo tako prihodnje leto poiskal primernejše mesto za gnezdenje nekje v bližnji ali daljni okolici, odvisno od več dejavnikov, predvsem razpoložljive hrane.«

Kot še pove Rogelj, so kranjski gasilci ocenili, da gnezdo, tudi če bi padlo z drevesa, ne bi ogrožalo ljudi. »Za prestavitev gnezda na predhodno pripravljen drog s podstavkom za gnezdo se odločamo, kadar gnezdo ogroža ljudi ali njihove zgradbe oziroma kadar ljudje za stavbe kot podlago za gnezda ne morejo več skrbeti. Predlagamo torej, da se gnezdo na Mlaki prepusti štorkljam in naravi, pod njim pa namesti opozorilo o previdnosti. Jeseni oziroma takoj, ko bosta štorklji odleteli, pa se suho in poškodovano drevo lahko požaga.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / četrtek, 23. november 2017 / 11:49

Megla botrovala nesreči na avtocesti

Lesce – Gorenjski policisti opozarjajo, da lahko slabše vozne razmere zaradi megle, listja in nizkih temperatur voznike zelo hitro presenetijo, kar se je zgodilo tudi včeraj zgodaj zjutraj na avtoc...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Nostalgija iz Prešernovih časov

Z današnjim odprtjem razstave Kranjske gostilne v Prešernovem času se bodo v Kranju začele prireditve ob letošnjem kulturnem prazniku, katerih vrhunec bo Prešernov smenj.

Zanimivosti / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Priznanja za vztrajne pohodnike

Turistično društvo Šenčur je prvič podelilo priznanja pohodnikom, ki so lani vsaj petnajstkrat obiskali Apnišče, najvišji vrh v šenčurski občini.

GG Plus / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Prešeren na Koroškem

Prešeren se je rodil pod Karavankami. Močno pa je bil povezan tudi z deželo in ljudmi na oni strani teh gora, s Koroško in Korošci. V Celovcu je maja 1832 opravil sodni izpit, po koroških župnijah je...

GG Plus / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Kaj je pri Prešernu gorenjskega?

Ste se kdaj vprašali, kaj je pri Prešernu najbolj gorenjskega? Njegov rod in rojstvo, pa kraj rojstva in otroštva ... V njegovih pesmih lahko najdemo tudi številne nam in njemu domače gorenjske besede...

Kronika / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Namesto pomoči globa in točke

Pri prometnih nesrečah prve kategorije zaradi poškodovanega vozila ni treba na policijo.