Marjan Kejžar v svojem "obratu" za proizvodnjo elektrike iz lesne biomase. (Foto: Gorazd Kavčič)

Elektrika izpod Marjanovega kozolca

Na mednarodnem sejmu inovacij s področja kmetijstva in ekologije v Slatini na Hrvaškem je bilo nagrajenih več slovenskih inovatorjev, med njimi Marjan Kejžar iz Sorice za patentiran izmenični postopek pridobivanja plina iz lesne biomase.

Sorica - Marjan Kejžar je zadnji dve leti samostojni podjetnik, ki se ukvarja s proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov. Kot član združenja aktivnih slovenskih inovatorjev (ASI) se udeležuje sejmov in predstavitev inovacij, kakršna je bila tudi pred kratkim v Slatini, kjer je svoje inovacije predstavilo prek dvesto inovatorjev iz dvanajstih držav. Marjanov inovativni postopek pri uplinjaju lesne biomase je zbudil pozornost in prinesel priznanje.

Priznanja sicer zbudijo ponos in samozavest, Marjanov cilj pa je, da bi lahko začel proizvajati elektriko. V domačem kozolcu je naredil »obrat« za pridobivanje elektrike iz lesnih sekancev: te iz zalogovnika prek dozirnega sistema dovaja v peč, kjer jih uplinja pri zelo visoki temperaturi (okoli 800 stopinj Celzija), nato pa plin v ustreznih napravah ohladi in očisti primesi ter ga pod višjim tlakom začasno skladišči v cisterni. Tako pridobljeni plin poganja motor z notranjim izgorevanjem. Sedaj čaka na generator, naročen na Kitajskem, prek katerega bo pridobival elektriko, ki jo bo lahko pošiljal v omrežje. S tako pridobljenim plinom bi lahko poganjal tudi avtomobilski motor. »To ni nič novega, že med obema svetovnima vojnama so se vozili na lesni plin. Sam sem se že vozil z avtom na lesni pogon. Skupaj z znancem iz Postojne sva priredila avtomobil, ki ga je poganjal plin, pridelan iz lesa v poizkusni peči pri meni doma. Žal je vsaka taka vožnja trajala le kakšnih 15 minut, ker več plina nisem mogel shraniti v jeklenko. Ni namreč problem pridobiti lesni plin kot pogonsko gorivo, problem ga je očistiti katrana, dovolj stisniti in shraniti,« pove Marjan Kejžar.

Pri svojem postopku cikličnega pridobivanja plina iz lesne biomase je »pridelal« kar kakovosten plin, ki vsebuje za tretjino manj (balastnega) dušika kot pri drugih znanih postopkih. Iz plina je treba izločiti katran in pirolizno olje, kar mu je, kakor pravi, tudi dobro uspelo. Inovatorja pa vznemirja že novo dejstvo: pravi, da bi se tudi katran in pirolizno olje dalo uporabiti kot gorivo. Kako to narediti, pa se še dogovarja s Kemijskim inštitutom v Ljubljani.

Marjan je vse od načrtov naprej naredil sam. Ko se je pred dvema letoma odločil, da se bo s pridobivanjem energije ukvarjal kot samostojni podjetnik, je mislil, da bo stvar stekla hitreje. Tako pa je doslej vložil že veliko dela in malo manj denarja, ker ga žal ni imel. V kratkem sicer pričakuje gradbeno dovoljenje, ko bo sistem za pridobivanje energije dograjen, pa mora zanj dobiti še uporabno dovoljenje. Šele nato od agencije za energijo dobi deklaracijo za kvalificiranega proizvajalca elektrike, nato pa z agencijo za trgovanje z energijo sklene pogodbo o proizvodnji in oddajanju v omrežje. Računa tudi na pomoč države, ki subvencionira elektriko iz obnovljivih virov energije. Od lesnih sekancev bi tretjino energije uporabil za elektriko, dve tretjini pa za toploto, ki bi ogrevala njegovo hišo, ponuditi pa jo namerava tudi nekaterim okoliškim. Pričakuje, da bo na leto porabil okoli 1500 kubičnih metrov lesnih sekancev, s čimer bi pridobil okoli 400 MWh elektrike in 800 MWh toplote.

Kako je Marjan Kejžar sploh prišel na misel, da bi les spreminjal v električno energijo. »Leta 2007 sem postal predsednik tukajšnje Agrarne skupnosti. Lesa je v okoliških gozdovih veliko in iz bogastva, ki nam ga doma ponuja narava, sem želel nekaj narediti. Elektrika iz domačega gozda je čistejša in cenejša energija, ki bi jo lahko v večji meri uporabljali namesto dražje nafte, ki jo moramo uvažati,« razmišlja Marjan, ki si želi, da bi lahko kmalu dokončal svoj sistem za pridobivanje električne in toplotne energije, da bi začel pod domačim kozolcem pridobivati elektriko in s tem tudi kaj zaslužiti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 28. maj 2008 / 07:00

Padanje delniških tečajev

Kranj – Tečaji večine delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, so se minuli teden znižali, to kažejo tudi borzni indeksi. Indeks najpomembnejših delnic SBI TOP se je znižal za 2,6 odstotk...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / četrtek, 9. julij 2015 / 15:53

Hvala za pravljično poroko!

Poročila sta se Ana Devayani Kersnik in Jernej Žvab. Civilni del poroke je bil v Preddvoru, cerkveni v Mojstrani, očka in mamico pa je na poroki spremljal tudi njun Jaka.

Gospodarstvo / četrtek, 9. julij 2015 / 15:41

Minister verjame v Peko

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je v petek obiskal Tržič, kjer je z lokalnimi in regijskimi gospodarstveniki beseda tekla o aktualnih izzivih pa tudi problemih v gospo...

Nasveti / četrtek, 9. julij 2015 / 15:35

Jogurtova torta v skledi

Jogurtova torta je edina sladica, po kateri v poletnih dneh raje posežem kot po sladoledu. Prepriča me predvsem s svojo osvežilno močjo in lahko prebavljivostjo. Že sama priprava je zabavna, saj jo...

Kronika / četrtek, 9. julij 2015 / 14:54

Pogojna kazen za cukanje učenca

Na Okrožnem sodišču v Kranju se je končalo ponovljeno sojenje cerkljanski učiteljici Lilijani Skubic, obtoženi surovega ravnanja z učencem. Prvič oproščena, tokrat pogojno tri mesece zapora.

Rekreacija / četrtek, 9. julij 2015 / 14:20

Turizem smo Gorenjci, 6. del

»Nisi še slišal za Zeleno kartico gosta Gorenjske? Sram naj te bo!« Ponižno sem poslušal gospoda Janeza, ki mi je pridigal po ugotovitvi, da jaz kot raziskovalec turizma na Gorenjskem pojm...