Marjan Kejžar v svojem "obratu" za proizvodnjo elektrike iz lesne biomase. (Foto: Gorazd Kavčič)

Elektrika izpod Marjanovega kozolca

Na mednarodnem sejmu inovacij s področja kmetijstva in ekologije v Slatini na Hrvaškem je bilo nagrajenih več slovenskih inovatorjev, med njimi Marjan Kejžar iz Sorice za patentiran izmenični postopek pridobivanja plina iz lesne biomase.

Sorica - Marjan Kejžar je zadnji dve leti samostojni podjetnik, ki se ukvarja s proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov. Kot član združenja aktivnih slovenskih inovatorjev (ASI) se udeležuje sejmov in predstavitev inovacij, kakršna je bila tudi pred kratkim v Slatini, kjer je svoje inovacije predstavilo prek dvesto inovatorjev iz dvanajstih držav. Marjanov inovativni postopek pri uplinjaju lesne biomase je zbudil pozornost in prinesel priznanje.

Priznanja sicer zbudijo ponos in samozavest, Marjanov cilj pa je, da bi lahko začel proizvajati elektriko. V domačem kozolcu je naredil »obrat« za pridobivanje elektrike iz lesnih sekancev: te iz zalogovnika prek dozirnega sistema dovaja v peč, kjer jih uplinja pri zelo visoki temperaturi (okoli 800 stopinj Celzija), nato pa plin v ustreznih napravah ohladi in očisti primesi ter ga pod višjim tlakom začasno skladišči v cisterni. Tako pridobljeni plin poganja motor z notranjim izgorevanjem. Sedaj čaka na generator, naročen na Kitajskem, prek katerega bo pridobival elektriko, ki jo bo lahko pošiljal v omrežje. S tako pridobljenim plinom bi lahko poganjal tudi avtomobilski motor. »To ni nič novega, že med obema svetovnima vojnama so se vozili na lesni plin. Sam sem se že vozil z avtom na lesni pogon. Skupaj z znancem iz Postojne sva priredila avtomobil, ki ga je poganjal plin, pridelan iz lesa v poizkusni peči pri meni doma. Žal je vsaka taka vožnja trajala le kakšnih 15 minut, ker več plina nisem mogel shraniti v jeklenko. Ni namreč problem pridobiti lesni plin kot pogonsko gorivo, problem ga je očistiti katrana, dovolj stisniti in shraniti,« pove Marjan Kejžar.

Pri svojem postopku cikličnega pridobivanja plina iz lesne biomase je »pridelal« kar kakovosten plin, ki vsebuje za tretjino manj (balastnega) dušika kot pri drugih znanih postopkih. Iz plina je treba izločiti katran in pirolizno olje, kar mu je, kakor pravi, tudi dobro uspelo. Inovatorja pa vznemirja že novo dejstvo: pravi, da bi se tudi katran in pirolizno olje dalo uporabiti kot gorivo. Kako to narediti, pa se še dogovarja s Kemijskim inštitutom v Ljubljani.

Marjan je vse od načrtov naprej naredil sam. Ko se je pred dvema letoma odločil, da se bo s pridobivanjem energije ukvarjal kot samostojni podjetnik, je mislil, da bo stvar stekla hitreje. Tako pa je doslej vložil že veliko dela in malo manj denarja, ker ga žal ni imel. V kratkem sicer pričakuje gradbeno dovoljenje, ko bo sistem za pridobivanje energije dograjen, pa mora zanj dobiti še uporabno dovoljenje. Šele nato od agencije za energijo dobi deklaracijo za kvalificiranega proizvajalca elektrike, nato pa z agencijo za trgovanje z energijo sklene pogodbo o proizvodnji in oddajanju v omrežje. Računa tudi na pomoč države, ki subvencionira elektriko iz obnovljivih virov energije. Od lesnih sekancev bi tretjino energije uporabil za elektriko, dve tretjini pa za toploto, ki bi ogrevala njegovo hišo, ponuditi pa jo namerava tudi nekaterim okoliškim. Pričakuje, da bo na leto porabil okoli 1500 kubičnih metrov lesnih sekancev, s čimer bi pridobil okoli 400 MWh elektrike in 800 MWh toplote.

Kako je Marjan Kejžar sploh prišel na misel, da bi les spreminjal v električno energijo. »Leta 2007 sem postal predsednik tukajšnje Agrarne skupnosti. Lesa je v okoliških gozdovih veliko in iz bogastva, ki nam ga doma ponuja narava, sem želel nekaj narediti. Elektrika iz domačega gozda je čistejša in cenejša energija, ki bi jo lahko v večji meri uporabljali namesto dražje nafte, ki jo moramo uvažati,« razmišlja Marjan, ki si želi, da bi lahko kmalu dokončal svoj sistem za pridobivanje električne in toplotne energije, da bi začel pod domačim kozolcem pridobivati elektriko in s tem tudi kaj zaslužiti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / ponedeljek, 23. november 2009 / 07:00

Podrli staro Korenovo hišo

Jesenice - Pred dnevi so na Stari Savi na Jesenicah porušili Korenovo hišo, enega zadnjih propadajočih objektov, ki so še kazili ta del mesta. Hiša, ki je bila zgrajena konec ose...

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 12:51

Manjše bodo izgube pitne vode

Tudi s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev bodo občani Kranja, Preddvora in Naklega dobili nove kilometre vodovoda v omrežju Bašelj–Kranj in Zadraga–Naklo. Investicija prinaša številne posodobitve....

Nasveti / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 12:48

Očakov sosed

Kanjavec (2568 m) - Sosed očaka Triglava, ki poleti ni ravno najbolj obljudena gora. Pozimi se njegova podoba spremeni v turno kraljestvo, ki privabi številne smučarje. Fantastičen razglednik.

GG Plus / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 12:45

Vaš razgled

Na fotografiji je nočni metulj ali vešča, ki rada leta okoli ognja in luči in ima v človeškem jeziku razne definicije. Vešča je bila vsaj v preteklosti tudi definicija za taščo, ki se v vs...

GG Plus / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 12:44

Vaš razgled

V hudi poletni vročini, ki jo zaznamujejo temperaturni rekordi, ni vroče le ljudem, ampak tudi živalim. Slika, ki nam jo je poslal Franci Ekar, kaže, kako so se ovce s pašnika zatekle na z...

GG Plus / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 11:36

Nihče

V Srebrenici, 2008: »Dobil sem načrt pokopališča in našel bratovo krsto, številko 214. Roko sem položil na zeleno platno, ga pogladil. Kako hudo mi je bilo, veva le jaz in ljubi Bog. Gluho...