Mariann Fischer Boel

Skupna kmetijska politika pred novimi izzivi

Evropska komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel je pred kratkim predložila svoje zamisli za racionalizacijo in posodobitev skupne evropske kmetijske politike.

Naša politika razvoja podeželja je zelo uspešna. Prepričana sem, da nam bo v prihodnosti v veliko pomoč pri prilagajanju na nove svetovne in lokalne izzive.

Članek o pregledu skupne evropske kmetijske politike in pogledih na nadaljnji razvoj je komisarka pripravila tudi za Gorenjski glas.

"Ta projekt sem poimenovala "pregled zdravstvenega stanja skupne kmetijske politike". To seveda ne pomeni, da je skupna kmetijska politika bolna. Radi bi jo le temeljito pregledali in se tako prepričali, da se lahko odzove na izzive in priložnosti, s katerimi se srečujejo kmetje v 21. stoletju. Odkar smo leta 2003 začeli z reformami skupne kmetijske politike, je prišlo do velikih sprememb; tržna usmerjenost, dobro počutje živali, skrb za okolje in varstvo potrošnikov so postali novi ključni pojmi, ki jih uporabljamo, ko govorimo o kmetijski politiki.

EU zdaj sestavlja 27 držav. Svet, ki Unijo obdaja, se spreminja, kar sproža nova vprašanja, kot so globalizacija, podnebne spremembe in novi vzorci trgovanja z močnejšo konkurenco. Skupna kmetijska politika mora to upoštevati.

S "pregledom zdravstvenega stanja" se zato želim osredotočiti na tri glavna vprašanja: kako bi lahko bil sistem neposrednih pomoči učinkovitejši in enostavnejši, kako prilagoditi instrumente za podporo trgu, da bodo učinkoviti v svetu, v katerem živimo, in kako se spoprijeti z novimi izzivi, kot so podnebne spremembe, razvoj in uporaba biogoriv, gospodarjenje z vodami in zaščita biotske raznovrstnosti?

Odprava obremenjujočih pravil

V poenostavitev pravil skupne kmetijske politike smo že vložili veliko truda. S "pregledom zdravstvenega stanja" pa nadaljujemo s prizadevanji za odpravo obremenjujočih pravil, ki otežujejo življenje tako kmetom kot administracijam.

V nekaterih državah članicah so v okviru sheme enotnega plačila velike razlike med proizvodno nevezanimi plačili, ki jih prejemajo posamezni kmetje. Zaradi pravičnosti bi nekatere nacionalne vlade te razlike rade zmanjšale. Plačila bodo zato morala biti bolj medsebojno usklajena, kot so sedaj, in sicer znotraj regij ali celotne države članice, ne pa v vsej Evropski uniji. Naslednji cilj so pravila navzkrižne skladnosti, ki jih lahko še izboljšamo in prilagodimo za učinkovito spoprijemanje z novimi izzivi. Biti morajo jasna in dosledna ter morajo temeljiti na merljivih kriterijih. Pravila bodo tako postala bolj razumljiva in zmanjšale se bodo administrativne formalnosti. Poudariti moram, da pravil ne nameravamo opustiti, saj evropskim potrošnikom in davkoplačevalcem jasno kažejo, da je denar, ki ga namenijo za skupno kmetijsko politiko, dobro porabljen.

 

Časovni okvir je primeren za iskanje učinkovitih rešitev. Cene kmetijskih izdelkov na svetovnem trgu so visoke in pričakovati je, da bodo takšne tudi ostale. Na podlagi tega pozitivnega razvoja se lažje odločamo glede prihodnosti nekaterih instrumentov "stare skupne kmetijske politike", kot so izvozna nadomestila, mlečne kvote in praha. Podrobno bomo proučili tudi intervencijo, tj. javni odkup presežene proizvodnje. Menim, da mora ta služiti svojemu prvotnemu namenu prave varnostne mreže, še zlasti zato, ker so tržne cene danes tako ugodne.

Kako opustiti mlečne kvote?

Z dokumentom o "pregledu zdravstvenega stanja" želimo najti primeren odgovor na vprašanje, kako postopno opustiti mlečne kvote, ki ostajajo v veljavi do leta 2015. Pridelovalcem mleka in predelovalni industriji moramo zagotoviti "mehak pristanek", tako da se bodo lahko novim razmeram prilagodili s tehničnega in finančnega vidika. Menim, da bi zato morali do leta 2015 postopno povečevati mlečne kvote. Poleg tega moramo proučiti ukrepe, s katerimi bomo pomagali pridelovalcem mleka iz tistih regij EU, ki so zelo odvisne od proizvodnje mleka.

Praha je še en tržni ukrep, ki bo ukinjen. Pred kratkim smo za sezono 2008 ukinili praho, s čimer smo zmanjšali pritisk na trg z žiti. S "pregledom zdravstvenega stanja" nameravamo praho dokončno odpraviti. Za to obstajata dva dobra razloga. Prvič, menim, da ni smiselno, da se, kljub temu da kmetje zdaj prejemajo nevezana plačila, uporablja mehanizem za uravnavanje ponudbe. Drugič, glede na naraščajoče povpraševanje po žitih na svetovnih trgih ni nobenega razumnega razloga za umetno omejevanje proizvodnih zmogljivosti.

Kljub temu pa je shema za praho prinesla veliko koristi za okolje, zato moramo na podlagi "pregleda zdravstvenega stanja" sprejeti ukrepe, s katerimi bomo te koristi ohranili. Zagotovo obstajajo boljša sredstva za dosego tega cilja, najverjetneje pa ga bomo dosegli s politiko razvoja podeželja.

Naša politika razvoja podeželja je zelo uspešna. Prepričana sem, da nam bo v prihodnosti v veliko pomoč pri prilagajanju na nove svetovne in lokalne izzive, kot so upravljanje z vodami, podnebne spremembe, zagotavljanje biotske raznovrstnosti in zmanjševanje pritiska na okolje zaradi intenzivnega kmetovanja. Zato menim, da je smiselno, da se več sredstev, namenjenih za neposredna plačila kmetom, prenese v proračun za razvoj podeželja.

Upam, da bo dokument, ki sem ga predstavila, sprožil konstruktivno razpravo. Organizirali smo že prvo javno obravnavo, ki je potekala v začetku decembra, glede na pomembnost sprememb v sektorju mleka, pa je januarja 2008 predvidena tudi posebna konferenca o mleku.

Pomembno pa je tudi, da slišimo mnenje ljudi, na katere naša politika neposredno vpliva. Zato želim, da kmetje in drugi zainteresirani na mojem blogu (http://blogs.ec.europa.eu/fischer-boel) napišejo svoje komentarje. Preden bom maja 2008 predložila konkretne predloge, bi želela, da bi bila pred tem opravljena čim bolj obsežna razprava na to temo."

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / torek, 5. julij 2016 / 13:47

Javna razprava o prometni strategiji

Tržič – Na junijski seji je bil občinskim svetnikom predstavljen projekt celostne prometne strategije (CPS) Občine Tržič. Kot je poudaril Urban Jeriha, predstavnik izvajalca projekta Konzorcij CPS,...

Objavljeno na isti dan


Kamnik / torek, 26. julij 2011 / 07:00

Mekinjski samostan naprodaj

Uršulinke samostan, ki je v Mekinjah že več kot sedemsto let, prodajajo zato, ker ga niso več zmožne vzdrževati. Občina se je predkupni pravici odpovedala, kupca za skoraj 5 milijonov vredno stavbo pa...

Kronika / torek, 26. julij 2011 / 07:00

Ceste vzele dve življenji

V prometnih nesrečah na Zgornjem Brniku in pri Svetem Duhu sta minuli konec tedna umrla 46-letni Kranjčan in 28-letni Škofjeločan, zdrs na poti proti Triglavu pa je bil v petek usoden za mladoletnega...

Šport / torek, 26. julij 2011 / 07:00

Kralje višin zaustavilo sneženje

Gorski tek na Grintovec se je zaradi slabega vremena za tekmovalce letos končal že na Kokrškem sedlu, najhitrejša pa sta bila Lucija Krkoč med ženskami in Ahmed Arslan med moškimi.

Tržič / torek, 26. julij 2011 / 07:00

Še zadnjič v starem bazenu?

Na letnem kopališču v Tržiču se je letošnja sezona začela dokaj pozno. Kopalci so prvič zaplavali v ogrevanem bazenu 26. junija.

Zanimivosti / torek, 26. julij 2011 / 07:00

Plin do konca in avanturam naproti

Več kot 4200 kilometrov, šest držav in osem potovalnih dni - in vse to z motorjem. Klavdija Zorman iz Cerkelj zadnja leta živi svoje sanje in po Evropi potuje s svojo dvokolesno "najdražjo".