Urica kot prijeten dotik poezije

Res čaroben je občutek sedeti v topli Prešernovi "hiši", kjer grejejo stara kmečka peč in smehljajoči se ljudski obrazi. Res čaroben je trenutek, ko odmeva tista, še kako živa poezija. Čarobno je, kadar prisluhneš ...

Tretjega decembra se Slovenci spominjamo rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna, zato na omenjeni datum, na pobudo Ministrstva za kulturo, v kulturnih ustanovah po vsej Sloveniji poteka Dan odprtih vrat slovenske kulture.

Najbolj prijetno in pristno druženje je vsekakor v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi, kjer Gorenjski muzej že nekaj let zapored vabi na tradicionalno urico poezije. Tokrat so v goste povabili zelo priznano slovensko pesnico in pisateljico Nežo Maurer, ki je hišo napolnila prav do zadnjega kotička. »Včasih smo se zelo radi stiskali ob peči,« je prisrčno dejala ozirajoča se po prepolnem prostoru ter poklonila topel nasmeh prav vsakomur, ki je bil prisoten. In nato se je začelo - Urica poezije, ki so jo prav vsi nestrpno pričakovali. Prijeten pogovor z gospo Nežo Maurer je vodil mladi, vendar odlični pesnik Jaka Košir, ki je besede napeljal, ne samo na njeno poezijo, pisateljevanje in uspehe, ampak tudi na njeno življenje samo in njen pogled doživljanja stvarnosti. Kako je bilo, ko je še kot otrok pasla koze, in kakšni so bili časi, ko je po slovenski tleh udrihal okupator, kako je biti ljubljen in ljubljeno izgubiti, in kako je, če enostavno ljubiš življenje. Najbolj zgovorne pa so bile vsekakor njene globoke, čiste misli, poezija, ki jo je prebirala. Prostor je prevzela ljubezenska lirika. Pesmi, kot so Šopek belih brez, On je bil veter, Kadar ljubimo in Srebrni poljub, Ogenj ter Prešernost, so orosile oči. Prebrala je tudi nekaj poezije iz pesniške zbirke z naslovom Raj, ki je izšla pred kratkim in njene najljubše pesnitve, kot so Sončno bitje, Kljuka in Satan iz pesniške zbirke Zmenek ter pesem Okrog vseh dreves, ki je objavljena v pesniški zbirki Tej poti se reče želja. Ob zaključku te prekratke urice je vsakega obiskovalca prijetno presenetila še z 'drobnim' darilom - knjižico z njenim podpisom ter s prijazno besedo.

Neža Maurer se je rodila 22. decembra leta 1930 v vasi Podvin v občini Polzela. Pisanje jo je prevzelo že v otroških letih, kot je sama dejala, med pašo koz, saj ji je bilo takrat neskončno dolgčas, ker se s kozami ni mogla pogovarjati. V najstniških letih jo je pot zanesla na Pedagoško fakulteto v Ljubljani, študirala pa je tudi slavistiko. Nekaj let si je služila kruh s poučevanjem, nato je zavila v novinarsko smer. Izdala je veliko število knjig za otroke in odrasle, predvsem poezijo ter napisala več kot osemdeset otroških in radijskih iger. Za svoje življenjsko delo je prejela številne nagrade. Je članica Društva slovenskih pisateljev, Društva novinarjev, Gibanja za kulturo miru in nenasilja ter PEN kluba.