Latvija

Besedilo: GG
petek, 21. december 2007 / 06:00

Latvija je še ena od baltskih držav, ki je nastala pred poldrugim desetletjem z razpadom Sovjetske zveze. Dobra četrtina prebivalcev je Rusov.

Članstvo v Evropski uniji: od leta 2004

Politična ureditev: parlamentarna republika

Glavno mesto: Riga

Površina: 64.589 km2

Prebivalstvo: 2,3 milijona

Denarna enota: lat

BDP: 5.642 evrov na prebivalca

Uradni jezik: latvijski, ruski

Latvija je država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu meji na Baltsko morje, zato je skupaj z Estonijo, na katero meji na severu, in Litvo, na katero meji na jugu, znana kot ena od treh baltskih držav. Na vzhodu meji na Rusijo in Belorusijo. Latvijo prekrivajo nizke ravnine in valovita hribovja. Kar dve petini njene površine pokrivajo gozdovi. 58 odstotkov prebivalcev je Latvijcev, kar 29 odstotkov Rusov, drugi so Belorusi, Ukrajinci, Poljaki, Litovci, v Estoniji pa živijo tudi Židje, Estonci in Nemci. Zaradi te pisane nacionalne slike je raznolika tudi podoba veroizpovedi. V Latviji najdemo tako luterane kot katoličane in pravoslavne.

Na območju današnje Latvije so pred našim štetjem živela ugro-finska plemena, prva baltsko-latvijska država pa ima korenine v 12. stoletju. Že tedaj so se je želeli polastiti nemški in danski fevdalci. V 16. stoletju je del države pripadel Danski in Švedski, del pa je bil poljsko-litovski. V 18. stoletju Švedska del države odstopi Rusiji in odtlej se Litovci še dolgo niso otresli ruskega vpliva. V prvi svetovni vojni je bila pod nemško okupacijo. Leta 1922 je bila razglašena republika, 1934 z državnim udarom uvede diktaturo do začetka druge svetovne vojne. Leta 1939 podpisan pakt Molotov-Ribbentrop med Sovjetsko zvezo in Nemčijo je zapečatil usodo Latvije. Leta 1940 je Sovjetska zveza zasedla Latvijo in sledile so deportacije tisočev Latvijcev v Sibirijo. V začetku druge svetovne vojne je Latvijo okupirala nemška vojska. Rdeča armada je leta 1944 premagala Nemce in znova zasedla Latvijo, Sovjetska zveza pa je nadaljevala s predvojno politiko preganjanja Latvijcev. Prebivalstvo je že med vojno utrpelo hude izgube, pred Rdečo armado je na zahod pobegnilo več tisoč ljudi, več tisoč so jih Sovjeti poslali v gulage. S povojnim načrtnim uničenjem infrastrukture iz medvojnega obdobja in razvojem predelovalne industrije je svoje dodalo še priseljevanje ruske delovne sile. To je razlog, da je delež ruskega prebivalstva v Latviji tako visok.

Latvija je znova postala neodvisna država leta 1991 z razpadom Sovjetske zveze. Je nižinska dežela s širnimi gozdovi, ki dajejo les za gradbeno in papirno industrijo, in bogatim rastlinstvom in živalstvom. Pomembna je proizvodnja potrošniškega blaga, tekstilnih izdelkov in strojnega orodja. Dežela privablja turiste z vse Evrope. Več kot tretjina vsega prebivalstva živi v glavnem mestu Rigi. To staro mesto je bilo ustanovljeno leta 1201 in je s 730 tisoč prebivalci največje mesto v vseh treh baltiških državah. Enodomni latvijski parlament (saeima) ima sto poslancev, ki jih volijo neposredno na splošnih volitvah vsake štiri leta. Predsednika izvoli parlament za štiri leta, sedaj je predsednica Vaira Vike Freiberga, predsednik vlade pa Aigars Kalvitis.

Med znanimi Latvijci so ekspresionistični slikar Mark Rothko in sodobni skladatelj Peteris Vasks.