Ne ena, tri knjige

Izšla je nova, 37. redna številka Žirovskega občasnika, ki tokrat vsebuje kar tri knjige, po vrhu pa še zemljevid.

Tradicionalni slogan Žirovski občasnik je več kot časnik – je cela knjiga! bi uredniški odbor kaj lahko spremenil, saj ga v zadnjih letih z vsakim novim izidom avtorji in snovalci tega odličnega domoznanskega zbornika vselej uspešno demantirajo. No, tako zajetnega paketa, kot je letošnji, pa tako ali tako doslej še ni bilo. Sestavljen je iz štirih publikacij, redne 37. številke zbornika, knjige Žiri na meji, ter knjižice in zemljevida, ki jih je v okviru projekta Pozdravljeni ljubitelji utrdb! pripravil Miha Naglič. Kot je povedal slednji, sicer tudi dolgoletni urednik Žirovskega občasnika, ob prvih dveh knjigah, ki sta izšli v okviru občasnika, drugi dve na temo tako imenovane »Rupnikove linije« dodajajo za darilo. Hmmm, darilo da se reče. Ne samo za Žirovce, ki bodo tako še bolje spoznali svet tako rekoč onkraj praga njihovega dvorišča, ampak tudi za vse druge, ki bi jih pot utegnila, namensko ali ne, zanesti na Žirovsko.

»S knjigo Žiri na meji smo hkrati počastili tudi 60-letnico njene avtorice, dr. Marije Stanonik, ki je tudi sicer že 25 let stalna sodelavka občasnika. Avtorica je v njej obdelala tako zemljepisni, kot jezikoslovni in zgodovinski vidik življenja na meji, kot je poimenovala območje Žirov in širše okolice. Zanimiv koncept bralca povede od rimskega zidu, preko meja loškega gospostva, napoleonske in rapalske meje, alpskega zida do Rupnikove linije, okupatorske razmejitve v času 2. svetovne vojne in vseh kasnejših meja. Zadnje poglavje, v katerem Stanonikova razmišlja o meji in njenih vojaških objektih kot turistični znamenitosti, je obetavno in času primerno. V Evropi je namreč potrebno znati »spraviti v promet«.

Prav mejo polno bunkerjev in drugih vojaških utrdb Naglič obravnava v knjižici Pozdravljeni, ljubitelji utrdb!, ki ji je dodan tudi pregleden zemljevid o vseh v knjižici opisanih za oko in duha zanimivih točkah. Naj dodam še nekaj poudarkov iz vsebine 37. številke Žirovskega občasnika. Osrednji intervju je namenjen slikarju Jožetu Peternelju Mausarju ob njegovi 80-letnici, sledi pa pogovor z biologinjo dr. Katarino Cankar, mlado znanstvenico, ki živi in dela na Nizozemskem. Dragoceni znanstveni članek dr. Petre Leben Seljak obravnava zgodovino hiš v Jarčji dolini, Milena Miklavčič tokrat pripoveduje o krajevnem originalu, njenem starem očetu Pikovem Luku, na dušek je berljiva zgodba Matevža Pečelina o tem, kako je bilo februarja 1952, ko je zapadel največji sneg, kar ga pomnijo v teh krajih … in da je knjiga lepša je poskrbela mlada akademska slikarka Barbara Kastelec z reprodukcijami svojih umetniških del. Avtorji so številni, domačini, odseljeni domačini in tisti, ki se spoznajo na »žirovsko«. Štirje knjižni kosi letos »znesejo« komaj 20 evrov, dobiti pa jih je mogoče na običajnih prodajnih mestih v Žireh, moč pa jih je naročiti tudi po pošti. Dokler je še kaj na zalogi.