Razstava razkriva Linharta

Razstava o Linhartu, ki so jo v ponedeljek odprli v Radovljici, razkriva, da je Linhart za Slovence enako pomemben kot Mozart za Avstrijce ali Schiller za Nemce.

Radovljica – Muzeji radovljiške občine in Slovenski gledališki muzej so v ponedeljek, na dan občinskega praznika in 251. obletnice rojstva Antona Tomaža Linharta, odprli v Graščini stalno razstavo o Linhartu. Razstavo, ki predstavlja Linhartov čas, kraje, kjer je živel, njegove sodobnike, literarno in znanstveno delo, rokopise ter več drugih predmetov, je odprl minister za kulturo Vasko Simoniti. Kot je dejal, je Linhart dobro poznal evropske kulture in jezike, prav znanje in poznavanje različnih svetov pa povečujeta strpnost, kar je tudi danes ena od vrednot Evropske unije. Razstava o Linhartu je postavljena tako, da zbuja pozornost, obnavlja spomin in uči novo, je dejala direktorica Muzejev radovljiške občine Verena Štekar - Vidic, ki si želi, da bi razstava predstavljala podobno blagovno znamko, kot jo Čebelarski muzej. Medtem ko je Linhart večini Slovencev znan le po Matičku in Županovi Micki, razstava poudarja, da ni bil le dramatik in gledališčnik, ampak tudi pesnik, zgodovinar, šolski nadzornik, škofijski arhivar in državni uradnik, je dejal direktor Slovenskega gledališkega muzeja Ivo Svetina in poudaril, da je bil Linhart za avtorje razstave velik izziv. Radovljiški župan Janko S. Stušek je dejal, da razstava o Linhartu ni »zadnja postaja« in da v občini želijo odkupiti in obnoviti Linhartovo rojstno hišo.

Na osrednji proslavi ob občinskem prazniku, ki so se je udeležili tudi gostje iz pobratenih občin Svilajnac in Ivančice, je župan Janko S. Stušek podelil občinska priznanja. Linhartovo plaketo so prejeli Fotografsko društvo Radovljica, Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica in harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica, pečat občine Dom dr. Janka Benedika, medalje pa Ivo Svetina, Avgust Mencinger in Franc Ješe. Slavnostni govornik, kulturnik in komediograf Tone Parljič je dejal, da smo Slovenci bolj nagnjeni k žalosti kot k veselju in da dajemo prevelik poudarek politiki. Če bi vzeli v roke knjigo in brali ali šli v gledališče, bi bili bogatejši. Tudi na Linhartovem trgu bi poleti lahko igrali za domačine in turiste Matička ali Županovo Micko.