Lastniki bi lahko sekali več
Lastniki gozdov v enoti Kranjska Gora so v zadnjih desetih letih posekali 96.473 kubičnih metrov lesa ali skoraj polovico manj, kot bi lahko. Predlagani načrt za naslednjih deset let jim omogoča posek 234 tisoč "kubikov" lesa.
Kranjska Gora – Osnutek gozdno gospodarskega načrta za enoto Kranjska Gora za obdobje 2007-2016, ki so ga pripravili v blejski območni enoti zavoda za gozdove, je bil od 22. novembra do 5. decembra javno razgrnjen na sedežu občine v Kranjski Gori, zadnji dan je bila v pisarni revirnega gozdarja še javna obravnava. Zanimivo in hkrati zaskrbljujoče je to, da med lastniki gozdov in tudi med drugimi, ki jih zadeva načrt, na razgrnitev načrta in na javno obravnavo ni bilo odziva.
Kot je povedal glavni načrtovalec mag. Aleš Poljanec, enota Kranjska Gora obsega območje od Tromeje na severozahodu do hudournika Belca na jugovzhodu. Od 10.406 hektarjev gozdov je 4.765 hektarjev varovalnih in 857 hektarjev gozdnih rezervatov (Mala Pišnica in Vršič), ostalo so gospodarski gozdovi. Dobrih 92 odstotkov gozdov je v zasebni lasti, skoraj sedem odstotkov je državnih, drugo so občinski. Več kot polovica zasebnih lastnikov ima manj kot en hektar veliko posest, dobra četrtina pa od ena do pet hektarjev. Lesna zaloga gospodarskih gozdov se je v zadnjih desetih letih zvišala s 331 na 394 kubičnih metrov na hektar, letni prirastek pa s 6,7 na 8 »kubikov« na hektar. V lesni zalogi je tri četrtine iglavcev, njihov delež se je v primerjavi s prejšnjim desetletnim obdobjem nekoliko zmanjšal. Manjši »premiki« so tudi pri drevesnih vrstah. Delež smreke je malo upadel, a jo je še vedno več kot 57 odstotkov, delež bukve je 25-odstotni in se krepi, zelo pomembna drevesna vrsta je macesen, ki predstavlja kar 11 odstotkov vse lesne zaloge v enoti.
»Lastniki gozdov bi lahko sekali več, v zadnjih desetih letih so posekali 96.473 kubičnih metrov lesa ali le 55 odstotkov tega, kar jim je omogočal načrt. Če se bo tako skromna sečnja nadaljevala, se bodo gozdovi postarali, s tem pa bodo postali še občutljivejši za ujme, poslabšala se bo njihova varovalna vloga in zmanjšala se bo ekonomska vrednost lesa,« ugotavlja Aleš Poljanec in poudarja, da ob premalo intenzivnem gospodarjenju ni možno uresničiti ukrepov, kot jih predvideva gozdnogospodarski načrt. V zavodu se prizadevajo, da bi lastniki bolj gospodarili s svojo posestjo in da bi spodbudili tudi rabo lesa v domačem okolju. Ob razdrobljeni zasebni posesti kot pomemben ukrep izpostavljajo združevanje lastnikov za sečnjo in spravilo lesa, za gradnjo gozdnih cest, izkoriščanje lesne biomase in za druge namene. Gospodarjenje z gozdovi je težavno zaradi velike strmine, dodaten problem je slaba odprtost gozdov. V zadnjih desetih letih niso zgradili niti metra nove gozdne ceste, v naslednji »desetletki«, ko načrtujejo deset kilometrov novih cest, bodo pri gradnji imele prednost ceste Lomiči–Kališe, Pod Lomičem–Pejce, Jerebikovec–Rekaršča, Dom Planica–Vitranc, Planica–Drnice, Macesnovec, Galerše–Njivice in Jeriče.