Okrasijo osemnajst smrečic
Prazniki v domu upokojencev niso takšni, kot bi bili doma, a december kljub temu pričara praznično vzdušje.
Kranj - Helena Jakiša je še lani praznike preživela doma, od maja letos pa živi v Domu upokojencev Kranj. »Zadnjih 25 let sem živela sama in sem praznike preživljala večidel ob televiziji, se včasih videla s sosedi in tudi cerkev je bila blizu. Letos pa bom prvič praznovala v domu upokojencev. Na srečanju skupine za samopomoč smo se že pogovarjali o praznikih, začenja se tudi krasitev doma. Veselim se že,« je povedala razmeroma nova stanovalka kranjskega doma. Maks Štromajer pa v njem prebiva že dvanajst let. Do lani, ko še ni bil na invalidskem vozičku, je za praznike odhajal k hčerki. Pravi, da je bolj samotar in v svojem apartmaju ni pripravljen sprejemati prav veliko obiskovalcev. »Prireditev, ki jih pripravlja dom v decembru, pa se rad udeležujem. Sodeloval sem tudi v delavnici, kjer smo izdelovali tudi novoletne okraske in voščilnice. Vse to smo prikazali na prodajni razstavi. Veseli december se začenja z miklavževanjem, več je tudi koncertov in teh se rad udeležujem,« razmišlja prekaljeni stanovalec doma. Marija Štirn, ki je v domu od pomladi, bo praznike prvič preživela v domu. O svojih pričakovanjih je dejala: »Dokler je bila družina še skupaj, smo doma praznovali v družinskem krogu. Sedaj sem ostala sama, vnukinja praznuje po svoje, letos pa bo moje prvo praznovanje v domu upokojencev. Udeležila sem se že decembrskega koncerta, ki mi je bil zelo všeč, o praznikih smo se pogovarjali pri krožku, proti koncu decembra pa bo praznovanje, na katerem se bomo družili stanovalci.« Tudi Tončka Mohorič, ki v domu živi poldrugo leto, tu še ni doživela pravih praznikov. Ob lanskih je bila ravno na pregledih v Ljubljani. Doma niso imeli navade praznovati božiča in novega leta, le rojstne dni, tako da decembrskih slavij ni bila vajena. Poleg tega je zadnjih petnajst let živela sama. »Letošnji december zame pomeni spremembo, saj v domu obiskujem različne praznične prireditve,« je povedala sicer zadržana Tončka.
Vsi štirje sogovorniki pohvalijo domsko delovno terapevtko Vido Globočnik, ki je vsako leto odgovorna za decembrska praznovanja. Vida pravi, da so nekateri dogodki, ki so se njihovim stanovalcem sedli v srce, postali stalnica in jih vsakokrat ponovijo. December so začeli s koncertov deškega zbora iz Tarnova na Poljskem, nadaljevali s pogostitvijo aktivnih stanovalcev, udeleženih pri izdelavi novoletnih okraskov, za stanovalce in otroke zaposlenih so pripravili tudi miklavževanje. Skupaj so praznovali tudi rojstne dni decembrskih jubilantov. Novoletne okraske so v delavnicah izdelovali kar dvakrat zapored, domala ves december pa tudi krasili dom. Postavijo namreč osemnajst novoletnih jelk po vsem domu, da o drugem okrasju sploh ne govorimo. 14. decembra bo koncert Toneta Mlakarja in Sonje Gabršček. 20. decembra bo božično-novoletna zabava z glasbo in plesom, stanovalci se ob tej priložnosti pražnje oblečejo. Prav veliko pa ne ponočujejo, pove Vida Globočnik, po osmi uri zvečer se že razidejo po sobah. 27. decembra bo še božična maša, 28. decembra obisk kolednikov, kar trikrat (13., 19. in 28. decembra) pa bo družabnica, ki prihaja v hišo, stanovalce zabavala s harmoniko. Te dogodke imenujejo Veseli december po domače. Decembra v domu diši tudi po pecivi in potici. Vsako leto je v tem času tudi veliko obiskov. Vida Globočnik pravi, da so jih veseli, vendar bi včasih raje videli, da bi se gostje bolj razporedili čez vse leto. Vsi dogodki, ki jih načrtujejo za december, pa so namenjeni temu, da bi bili prazniki njihovim stanovalcem kar najbolj prijetni in domači.