Iz starih časov: Novejša imena

Nadaljujemo s povzetkom nekdanjih in sedanjih imen.

»Navada je bila svoje dni, da so krstili otroka na ime tistega 'znanega' svetnika, čigar god je bil najbližji rojstnemu ali krstnemu dnevu. Pri nezakonskih otrocih se na to niso ozirali – zaznamovali so jih za vse življenje tako, da so jih krstili na ime kateregakoli svetnika, ki je bil rojstnemu dnevu najbližji; tako so nezakonski nosili imena pri nas povsem neznanih svetnikov (prim. Cankarjevega Polikarpa!). Politični boj med katoliškim in liberalnim taborom na eni strani in odpor proti germanskemu pritisku na drugi strani je rodil v času pred prvo svetovno vojsko zlasti med slovensko liberalno inteligenco nekakšno demonstrativno vrnitev k 'starim' slovenskim – in v duhu 'panslovanstva' – k splošnim slovanskim, zlasti srbskim in ruskim imenom. V mestih je bilo zdaj čimdalje več imen, ki dotlej nikoli niso bila v rabi: Bojan, Boris, Borut, Branko, Danilo, Darinka, Fedor, Gorazd, Iztok, Jasna, Jelka, Milan, Milena, Miran, Mirjana, Mitja, Radivoj, Radovan, Stojan, Tatjana, Zorna, Živa …«

Na nabor imen sta vplivali tudi italijanska in nemška zasedba slovenskih ozemelj. »Značilno je, da so med italijansko zasedbo po l. 1918 v primorskih krajih močno uveljavila latinsko-italijanska imena: Adrijan, Aldo, Angel, Armand, Dario, Ettore, Franko, Graziella, Jolanda, Livio, Marcelin, Mario, Marziano, Olinto, Ornella, Remigij, Remo, Tullio, Virgilij, Vivijana … Na avstrijskem Koroškem tudi slovenskim otrokom dajejo germanska imena: Dieter, Guenther, Hildegard, Horst, Reinhold, Roswitha, Waltraud, Winfried ipd. V zadnjem času opažamo, da se z imeni dogaja isto, kar se je svoje dni dogajalo z modo: nekdanja 'mestna' imena se danes selijo na kmete, med inteligenco v mestih pa je spet čimdalje več 'starih' imen – Alešev in Blažev, Matevžev in Rokov, Polonc in Uršk … Razmere in moda so, kakor vidimo, pri izbiri krstnega imena odločilne.« Tako Niko Kuret v svojem kapitalnem delu, ki ga je pisal konec šestdesetih. Od takrat so minila več kot tri desetletja in se je seveda v našem praktičnem imenoslovju spremenilo še marsikaj.

Zanimive podatke o najnovejšem stanju najdemo na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije, v bazi rojstnih imen in priimkov. Med drugim tudi seznam imen, ki so bila nekoč pogosta, med rojenimi po letu 1991 pa se ne dajejo več. Med moškimi so takšna: Karol, Vilko, Radoslav, Rajmund, Radivoj, Vekoslav, Silvan, Jovo, Ferdo, Milutin, Radko, Koloman, Zorko, Radislav, Zvone, Svetozar, Svetislav, Rupert, Herbert, Jaroslav … Med ženskimi pa: Hilda, Leopoldina, Marija Magdalena, Fanika, Genovefa, Ladislava, Štefica, Ivka, Bosiljka, Božidara, Barica, Sidonija, Vinka, Branislava, Rozika, Manda, Julka, Dorica, Cveta, Herta … To so imena, ki kar kličejo po ponovni uporabi!