V gorah več mrtvih kot lani

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sobota, 1. december 2007 / 06:00

Letos je Gorska reševalna zveza Slovenije zabeležila 26 smrtnih žrtev med planinci, kar je največ v zadnjih petih letih. Več je bilo tudi reševalnih in iskalnih akcij.

Ljubljana – Pregled statističnih podatkov je pokazal, da je Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZ) letos zabeležila največ gorniških in drugih nesreč v zadnjih petih letih, prav tako največje v zadnjih letih je število ponesrečencev in smrtnih žrtev med planinci. »Pri pregledu dogodkov lahko ugotovimo, da je bilo leto 2007 zaznamovano z veliko smrtnimi nesrečami med mladimi, ki so se ob koncu šolskega leta podali na manj zahtevne izletniške točke v gorskem svetu, veliko, kar devet smrtnih primerov pa je bilo zaradi kapi,« je v sredo na novinarski konferenci GRZ povedal član komisije za informiranje in analize Janez Kosec.

Gore so letos vzele 26 življenj med planinci, v drugih nezgodah, v katerih so tudi posredovali gorski reševalci, pa je umrlo še dvanajst ljudi. 38 smrtnih žrtev v enem letu je kar za deset več kot lani in največ v zadnjih petih letih, je poudaril Kosec. Med vzroki smrtnih nesreč med planinci letos prednjačijo odpoved srca (devet), zdrs in padec na brezpotju (osem) in po označeni poti (pet) ter nepoznavanje sestopa (dve smrti).

GRZ je sicer letos posredovala v 324 nesrečah v gorah in drugod, v katerih je bilo 345 udeležencev, lani pa v 290 nesrečah, v katerih so bili 304 ponesrečenci. Letos se je povečalo število in trajanje iskalnih akcij, saj so v skupaj 8743 reševalnih urah izvedli kar 3088 ur iskalnih akcij, kar pomeni 40 odstotkov. Med ponesrečenci je v zadnjih letih približno tretjina tujcev, največ iz Češke, Hrvaške in Madžarske. Dežurna ekipa na Brniku je od začetka junija do konca septembra v šestdesetih dneh dežurstva opravila 60 reševalnih intervencij od 189, ki so bile v tem času dežurstva, kar je 32 odstotkov vseh intervencij v tem obdobju.

Član komisije za informiranje in analize pri GRZ Jani Bele je opozoril na nevarnosti v gorah, ki so v zimskem času najpogostejši vzrok za nesreče. »Največja nevarnost, ki pozimi preži na gornike, so zdrs in plazovi,« je poudaril. Zdrs na poteh do gozdne meje najlažje preprečimo z uporabo štirizobih derez in smučarskih palic, v višje gorske predele pa se je treba odpraviti z derezami za celotno stopalo in cepinom. »Cepin in dereze nič ne pomagajo, če jih ne znamo uporabiti ali če jih pustimo v avtomobilskem prtljažniku,« Bele še svetuje gornikom, naj zimsko opremo vzamejo s sabo v gore tudi, kadar ocenijo, da je verjetno ne bodo potrebovali, in naj pred začetkom zimske sezone opravijo vajo pravilne uporabe cepina in derez.

Bele pravi, da so plazovi v gorah za gornike najbolj nepredvidljiva nevarnost. »Včasih je veljalo, da se sedem dni po obsežnem sneženju ne hodi v gore, danes pa se po obilnem sneženju v gorah takoj pojavijo turni smučarji, ki želijo smučati po pršiču. Ravno med njimi je v zimskem obdobju tudi največ smrtnih žrtev,« ocenjuje in zato svetuje, naj ima vsak zimski gornik pri sebi plazovno žolno in sondo ter snežno lopato. »Pri reševanju človeka, ki ga zasuje snežni plaz, je na voljo le petnajst minut, da mu rešijo življenje,« je še dejal. GRZ Slovenije je pred dnevi o nevarnostih plazov izdala posebno zloženko, ki jo bodo delili zimskim obiskovalcem gora.