Bomba ni bila moja!

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sreda, 10. februar 2010 / 06:00

Tako sta na kranjskem sodišču zatrdila tako Damir Muzaferović iz Kranja kot Dževad Velić iz Postojne, ki jima sodijo zaradi bombnega napada pred diskoteko Million Club v Kranju oktobra lani.

Kranj – Okrepljene policijske sile so v petek varovale stavbo Okrožnega sodišča v Kranju, na katerem so začeli soditi dvajsetletnemu Kranjčanu Damiru Muzaferoviću in 25-letnemu državljanu Bosne in Hercegovine Dževadu Veliću, ki že dlje časa prebiva v Postojni. Obtožba, ki jo zastopa okrožna tožilka Polona Košnjek, zatrjuje, da sta odgovorna za bombni napad pred nočnim lokalom Million Club v hotelu Creina v Kranju 25. oktobra lani, v katerem je bilo ranjenih najmanj šest oseb. Obtožena sta, da sta v sostorilstvu izvršila tri kazniva dejanja poskusa uboja ter po eno kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti ter nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem in eksplozivom, za kar jima grozi dolgoletna zaporna kazen.

Mladeniča sta v svojih zagovorih krivdo za bombno eksplozijo zvračala drug na drugega. Prvoobtoženi Muzaferović je sicer velikemu sodnemu senatu, ki ga vodi okrožna sodnica Marjeta Dvornik, dejal, da ne ve, kdo je odvrgel bombo, takoj po prijetju pa je na zaslišanju pred preiskovalno sodnico povedal, da je soobtoženi Velić bombo prinesel s seboj iz Postojne. Velić po drugi strani že ves čas zatrjuje, da je bila bomba Muzaferovićeva, Kranjčan pa naj bi jo tudi odvrgel pred hotelom Creina.

»Tisto noč nikogar nisem imel namena ubiti, žal mi je za to, kar se je zgodilo, žal mi je za te ljudi. Kot otrok sem bil med vojno v Bosni žrtev bombe, oče me je našel nezavestnega in krvavega pred hišo. Od tedaj ne prenašam orožja, ne želim biti v njegovi bližini. V Kranju imam tudi veliko bratrancev, lahko bi bil kdo od njih pred Million Clubom, zato res nisem imel nobenega namena storiti kaj takega,« je povedal Muzaferović. Tiste noči, da sta z Velićem popila vsak po dvajset viskijev in tekil. Ko sta med zabavo v Million Clubu šla na cigareto, je pred vhodom v lokal zagledal Sandro, dekle njegovega prijatelja, ki je zaprt v Bosni, te noči pa je bila skupaj z Amirjem Čehićem. »Rekel sem Opa!, Čehić pa je burno reagiral, zato sem se mu opravičil, saj smo kolegi. Nato se je začel prerivati z Dževadom, jaz pa sem ju dal narazen. Nato sva z Dževadom hotela iti domov, a ker sva bila preveč pijana, sva se vrnila, da bi našla koga, ki bi Dževada peljal v Postojno. Pred klubom mi je Čehić rekel: Kaj je frajer? Jaz sem odvrnil: Šta je frajeru? Ko so začeli hoditi proti nama, sem se obrnil in začel hoditi, kasneje pa teči. Nato je nekaj močno počilo, slišal sem: Pazi bomba!« je Muzaferović sodnemu senatu povedal svojo različico zgodbe. Na nadaljnja vprašanja ni želel odgovarjati, medtem ko je v preiskavi pojasnil, da mu je Velić pred vrnitvijo pred Million Club pokazal bombo, ki jo je imel s seboj v torbi.

Velić je razložil, da je Muzaferović po prepiru s Čehićem slednjemu dejal, da bo že videl, s kom ima opravka. »Nato sva šla k Muzaferoviću domov v center Kranja. On je šel v klet in izpod avtomobilskih gum vzel bombo. Tedaj sem prvič v življenju videl bombo, ustrašil sem se. Prosil sem ga, naj te stvari raje reši naslednji dan, ko se bo pomiril, bila sva tudi preveč pijana. Vztrajal je, da bo Čehiću pokazal, s kom ima opravka. Ker je bil še bolj živčen kot jaz, sem dal bombo raje v svoj žep. Ves čas sem se bal, da bo eksplodirala. Sploh nisem vedel, ali je prava ali plastična. Pred Creino sem mu na njegovo prigovarjanje izročil bombo. Dejal sem mu, naj dela, kar hoče, in odšel proti bližnji avtobusni postaji. Muzaferović je šel proti lokalu in Čehiću vpil: Pridi pridi, zdaj boš videl, s kom imaš opravka! Stal sem pri drevesih, ko sem videl, da je bila bomba odvržena. Potem sem stekel za Muzaferovićem proti centru mesta,« je opisal dogajanje kritične noči. Na vprašanje sodnice, zakaj je šel z bombo v žepu z Muzaferovićem sploh nazaj pred Creino, če je želel vse skupaj preprečiti, obtoženi ni znal odgovoriti. »Do tja sva se prepirala. Pred hotelom je začel vpiti name, naj mu dam bombo, in me vlekel za roko, zato sem mu jo pač dal, da mi ne bi eksplodirala v rokah.«

Sojenje spremlja tudi odvetnik Franci Matoz, uradni pooblaščenec osmih žrtev bombnega napada, ki od ministrstva za obrambo terjajo visoko odškodnino. Po ugotovitvah kriminalistov je namreč uporabljena vojaška bomba izginila iz skladišča orožja uprave za zaščito in reševanje v Povhovi jami pri Pivki, ki sodi pod okrilje obrambnega ministrstva.