Slavka Zupan je namestnica direktorja Regionalne razvojne agencije Gorenjske (BSC Kranj).

Leto priprav, prihajajo investicije

Od lanskega razvojnega foruma, ko smo prvič predstavili Regionalni razvojni program Gorenjske 2007-2013, rezultatov, ki bi jih opazil vsakdo, še ne moremo pokazati. Leto je minilo v znamenju razvoja projektov in organiziranja regije za prijave na pričakovane razpise. Iz faze strategije smo prišli v fazo izvajanja. Ta zahteva drugačen način delovanja. Vloga razvojne agencije se spreminja, postaja koordinativna, svetovalna in spodbujevalna. Konkretna odgovornost sedaj prehaja tudi na druge nosilce razvojnih projektov v regiji.

Naše delo postaja primerljivo delovanju alpinistične odprave, ki mora zbrati vsa razpoložljiva sredstva za doseganje ciljev projekta razvoj Gorenjske. Kot v alpinizmu smo morali tudi za razvoj regije izbrati smer in postaviti bazni tabor. Za nas je to izvedbeni načrt z naborom projektov za prva tri leta programskega obdobja. Vsaka odprava potrebuje dobro organizacijo, vodjo in najboljše plezalce, ki se ne bojijo trdega dela in tveganja. Za največje gorenjske projekte smo oblikovali projektne skupine, ki jih glede na značaj projekta sestavljajo strokovnjaki iz podjetij, občin, šol, zunanji svetovalci. Razvojna agencija strokovno usmerja njihovo delo, se usklajuje z ministrstvi in išče vire potrebne za pripravo in realizacijo. Vsak večji projekt potrebuje predhodno študijo izvedljivosti z analizo stroškov in koristi, projektno tehnično dokumentacijo, jasno lastništvo in dobro izvedbeno ekipo.

Največ energije in znanja trenutno v razvojni agenciji posvečamo pripravi treh razvojno in finančno največjih projektov: gospodarsko središče Gorenjska (GRE.GOR, 160 milijonov evrov), čiščenje in odvajanje odpadnih voda in oskrba z vodo v porečju zgornje Save (GORKI, 100 milijonov evrov) in regionalno organiziranje turizma. Za občine je še posebej pomembno naše delo vezano na upravljanje in usklajevanje dveh posebnih razpisov za sredstva strukturnih skladov za razvoj regij (letošnja kvota 18 milijonov evrov), priprava programa razvoja podeželja (Leader) in razvoj projektnih idej za čezmejno sodelovanje, kjer se tekma za izbor projektov začenja v teh mesecih.

Z vidika gospodarske rasti in zaposlovanja je med pomembnejšimi projekti projekt GRE.GOR. Projekt temelji na interesu gospodarstva oziroma na perspektivnih panogah naše regije. Poleg Gorenjske se za državno in podporo Evropske unije za ta namen poteguje še osem slovenskih gospodarskih središč, zato želimo projekt kvalitetno zasnovati in ekonomsko upravičiti. Vlaganja v poslovno in tehnološko infrastrukturo na Gorenjskem so nujna za tehnološki napredek, realna in izvedljiva, usklajevanja z ministrstvom za gospodarstvo pa bodo trda. Želimo jih čimprej pripeljati do odločitve.

Postopki in priprava dokumentacije, ki je potrebna za oddajo vloge so dolgotrajni, zahteve se od področja do področja zelo razlikujejo in včasih dnevno spreminjajo, v nekaterih primerih razpisi in pogoji kandidiranja sploh še niso poznani in se pripravljamo na podlagi izkušenj in informacij, ki jih uspemo pridobiti. Potrebno je vedeti, da priprava tako kompleksnih medobčinskih in medpodjetniških regijskih projektov (ti so vredni več deset milijonov evrov), ni odvisna zgolj od enega posameznika, ampak številnih organizacij z vse Gorenjske. Vsebine moramo večkrat uskladiti, naprej med sodelujočimi znotraj Gorenjske, s proračuni občin, partnerji in zunanjimi izvajalci, nato še z resornimi ministrstvi in njihovimi zahtevami. Zaostajanje posamezne občine ali podjetja v postopku priprave vpliva na zamude celotnega projekta. Podcenjevanje resnosti in včasih nerazumljivih birokratskih zahtev pa nas lahko stane uspeha ob oddaji vloge.

Sodelovanje, zavedanje odgovornosti in kompetentnost vseh partnerjev so v tem trenutku dejavniki, ki bodo odločili, ali je Gorenjska sposobna v začrtanih rokih oddati opisane projektne vloge, pridobiti EU sredstva in jih tudi črpati. Nekateri pravijo, da je dobra priprava polovica uspeha. Strinjam se s tem, drži pa, da morajo biti priprave za visoke vrhove daljše in intenzivnejše. Tudi zato v prvem letu izvajanja razvojnega programa Gorenjske lahko pokažemo le dokumente. Žal so ti kot taki potrebni, če želimo, da gremo gor hitreje in tudi s pomočjo dodatnih sredstev EU. Kljub vsemu lahko na koncu zatrdim, da je za nami dobro leto.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / četrtek, 10. maj 2012 / 07:00

Namesto sendviča suha žemlja

Zveza potrošnikov Slovenije je pod drobnogled vzela naložbena življenjska zavarovanja.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...