Skrivnosti - dvorezen meč

Že od nekdaj imamo ljudje različne skrivnosti, vendar jih redko obdržimo samo zase. Zdi se, da nas skrivnosti žulijo, mučijo, obremenjujejo in silijo, da jih zaupamo še komu. Ponavadi jih delimo s svojimi bližnjimi (prijatelji, družinskimi člani, partnerji …), ki jim zabičamo, da mora to ostati samo med nami. Take skrivnosti pa so vedno dvorezen meč.

Ko skrivnost zaupamo nekomu, je njeno breme avtomatično manjše; ni več tako moreča in huda, saj jo delimo. Po eni strani take skrivnosti ljudi povezujejo in združujejo. Kadar npr. sorojenca nekaj skrivata pred starši, jima to daje občutek večje povezanosti, nekakšnega zavezništva v molku. Po drugi strani pa take skrivnosti ljudi tudi ločujejo, odtujijo, uničijo nove odnose in celo zablokirajo razvoj posameznika. Strokovnjaki pravijo, da so najbolj razdiralne družinske skrivnosti, ki jih imajo določeni člani družine pred drugimi, ali pa družina pred zunanjim svetom. Zaradi teh lahko človek celo življenje trpi negativne posledice. Družinske skrivnosti vodijo do nepristne komunikacije, ločijo družinske člane, jih odtujijo, zavirajo vzpostavljanje prijateljstev, partnerstva, povzročajo občutke krivde in dvoma, zablokirajo posameznikov razvoj in osebnostno rast. Podobno pa velja tudi za skrivnosti znotraj drugih manjših skupin, kot so npr. prijatelji, športna ekipa, šolski razred.

Ustvarjanje katerekoli skrivnosti med dvema ali več osebami v skupini ustvari polarizacijo – razdeli ljudi na tiste, ki skrivnost poznajo in tiste, ki jo ne. Če nekdo sumi, da mu drugi prikrivajo nekaj pomembnega, se bo do tega morda skušal dokopati na nemoralen način, ki krši zasebnost drugih (npr. z brskanjem po torbicah, branjem dnevnikov, vohunjenjem ...). Sumničenja in nezaupanje pa uničujejo odnose. Kadar ljudem nekaj skrivamo, se zapiramo vase, zato z njimi ne moremo ustvariti ali ohraniti pristnih vezi. Tudi skrivnost, ki jo ima celotna skupina pred zunanjim svetom, deluje razdiralno – tako na odnose znotraj skupine kot z drugimi ljudmi. Če npr. družina skriva bolezen enega od članov, potem omejijo stike z drugimi, skoraj nikogar ne vabijo na obisk, zelo pazijo, s kom se družijo in kaj mu rečejo. Skupina ponavadi postavi stroga pravila, ki ohranjajo skrivnost. Kršitelj tvega, da bo izključen, zato ljudje zelo redko in težko spregovorijo o takih skrivnostih. Odnosi z ljudmi iz zunanjega sveta so okrnjeni, nepristni, saj skrivnost postavlja zid med njimi in skupino. Ker sam nekaj skriva in ponavadi tudi laže, tak človek pogosto sumi druge, da tudi oni skrivajo in lažejo njemu. Vse to ga ovira pri vzpostavljanju prijateljskih in partnerskih vezi izven skupine, saj ne zmore odkritosti, ki je nujna za vsak pristen odnos. Skupina se drži pravila »o tem se ne govori« in se pretvarja, da je vse normalno, zato so tudi njihovi odnosi površni in nepristni. Člani skupine postanejo paralizirani, nesposobni razviti odnose z drugimi, kar vodi v odvisnost od skupine: postanejo ujeti v nepristne in neizpolnjujoče odnose znotraj skupine – to je pač vse, kar imajo, in ne želijo izgubiti še tega. Če nekomu zaupate skrivnost v nepravem trenutku, lahko preprečite njegov osebnostni razvoj, pristne odnose z drugimi, neodvisnost, samostojnost itd. Predstavljajte si, da vam tik pred poroko sestra zaupa temno družinsko skrivnost in zahteva, da jo zadržite zase. Pokvari vam veseli trenutek, v vaš zakonski odnos pa vnese nekakšen zid neiskrenosti in seme razdora.

Če bi radi popravili škodo, ki so jo skrivnosti povzročile, jih morate nujno razkriti. Pazite pa, kdaj in kako boste to storili, da ne boste povzročili še več škode. Uprite se skušnjavi, da bi to naredili v trenutku velikih sprememb (npr. ob porokah, ločitvah, obletnicah, novih začetkih). Skrivnost bi morali razkriti v času umirjenega vsakdanjega življenja. Vedite, da to ni nobena izdaja družine ali prijateljev, ki so vas zavezali k molčečnosti. Če kdo, potem je nemoralen tisti, ki vam je naložil tako breme. Za popravljanje škode ni nikoli prepozno!