Domove plačujejo pretežno iz pokojnin

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / / 06:00

V zadnjem valu podražitev so bili višjih cen deležni tudi tisti, ki prebivajo v socialno varstvenih zavodih. Plačevali bodo od dva do 4,9 odstotka več kot prej.

Kolikšna naj bo podražitev, na podlagi standardov za oblikovanje cen priporoča Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, o konkretnem dvigu cen pa se odločijo v organu upravljanja posamezne ustanove in potem o tem obvestijo ustanovitelja. Kot smo slišali v preteklem tednu, so domovi za starostnike cene dvignili zato, da so kos stroškom poslovanja, ob tem pa so iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije opozorili na to, da plačila domov skoraj v celoti nosijo njihovi uporabniki, ki prek cene storitev plačujejo tudi druge stroške domov, vključno s socialno oskrbo. Omenjena skupnost v zakonu o dolgotrajni oskrbi predlaga, da bi socialno oskrbo v domovih krila država, zdravstveni del kot že sedaj zdravstvena zavarovalnica, osnovna oskrba, torej »hotelski« del prebivanja v socialno varstvenih zavodih, pa stanovalci sami. Ob tem bi poenotili tudi cene domov, ki so sedaj zelo različne.

Kolikšne so pravzaprav cene v domovih za starejše? Po podatkih omenjene skupnosti so cene osnovne oskrbe v državnih domovih pred podražitvijo znašale od 14,41 do 22,11 evra na dan, v zasebnih s koncesijo pa od 15,69 do 26,96 evra. Kako je s ceno oskrbe denimo v Centru slepih, slabovidnih in starejših v Škofji Loki, kjer prebiva 215 stanovalcev?

»V Centru slepih, slabovidnih in starejših v Škofji Loki smo cene dvignili za štiri odstotke, kar pri osnovni oskrbi pomeni 0,64 evra na dan. Pred podražitvijo je bila cena osnovne oskrbe 15,88 evra, po njej je 16,52 evra. Po Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev bi bila oskrba za osem odstotkov višja in bi znašala 17,18 evra, vendar smo se odločili, da cene ne povečamo v celoti. Za zagotovitev pozitivnega poslovanja pa je bilo vendarle treba podražiti za štiri odstotke. Torej se je osnovna oskrba, ki je izhodišče tudi za vse ostale tipe oskrbe, mesečno podražila za 19,20 evra in sedaj znaša 495,60 evra,« je zadnje gibanje cen pojasnila direktorica Silva Košnjek.

V nekaterih gorenjskih domovih upokojencev smo poizvedeli, kolikšno podražitev so sprejeli 1. marca. V Domu Petra Uzarja v Tržiču so se odločili za 2,7-odstotno podražitev. Cena osnovne oskrbe je znašala prej 15,74 evra, sedaj bo 16,16 evra. V Domu starejših občanov Preddvor bo oskrba dražja za 4,83 odstotka ali 0,81 evra na dan. Doslej so stanovalci plačevali po 16,76, po novem bodo 17,57 evra na dan. To velja za enoto v Preddvoru, medtem ko za enoto v Naklem, kjer so najemniki, velja 2,24-odstotna podražitev. Dnevna oskrba, ki je prej znašala 24,52 evra, se je podražila za 55 centov in bo sedaj 25,07 evra. V Domu upokojencev v Kranju so podražili za poldrugi odstotek, prejšnja cena je bila 16,99, nova je 17,25 evra. V Domu sv. Martina v Bohinju, kjer je cena osnovne oskrbe 21,61 evra na dan, pa so se tokrat odločili, da storitev ne bodo podražili.

V škofjeloškem centru je oskrba razdeljena na pet kategorij, dve med njimi sta vezani na dodatek za nego in pomoč za ljudi na negovalnih in pol negovalnih oddelkih, najdražja je tako imenovana oskrba štiri za stanovalce, ki so zaradi demence na oddelkih s povečano pozornostjo. Posebnost škofjeloškega doma, ki je tudi kot posebni socialno varstveni zavod za slepe in slabovidne iz vse države, pa je tudi oskrba za ljudi s senzorno motnjo. Cena slednje je pred podražitvijo znašala 20,06, po podražitvi pa 20,86 evra, če bi upoštevali prej omenjeni pravilnik, bi morala biti 26,43 evra. Zneski oskrbe v škofjeloškem centru se tako gibljejo od 495 do 845 evrov, najdražje je bivanje na oddelkih z dementnimi uporabniki, ki so po besedah Silve Košnjek odprtega tipa in kjer delo s stanovalci terja povečano pozornost osebja. Osnovno oskrbo plačuje 43 stanovalcev, 48 jih potrebuje oskrbo dve, 73 stanovalcev oskrbo tri-a in osem stanovalcev oskrbo tri-b na negovalnem oddelku, kjer imajo poleg pokojnine še dodatni prejemek za nego in pomoč, cena oskrbe pa je zaradi večjega obsega storitev tudi višja. Najdražjo oskrbo (na oddelku za dementne) plačuje 23 uporabnikov. Slepih ali slabovidnih je 20. Silva Košnjek ob tem dodaja, da se delež teh stanovalcev zmanjšuje, čeprav prihajajo iz vse Slovenije.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije je ob podražitvi opozarjala, da v naših domovih okoli 70 odstotkov stanovalcev plačuje celotne stroške oskrbe izključno iz lastnih virov, oziroma ob pomoči svojcev ali lokalne skupnosti. Kako je v Škofji Loki? »Od 215 stanovalcev jih osebno pokojnino prejema 108, 55 jih ima družinsko, 41 invalidsko pokojnino, trije nadomestilo za invalidnost, ostali druge vire. Oskrbo v največji meri plačujejo z osebnimi, družinskimi ali invalidskimi pokojninami, in sicer je takih, ki plačujejo popolnoma sami, 84. Sto je takih, ki plačujejo s pomočjo svojcev, vendar gre za manjša doplačila do 100 evrov, 30 stanovalcem pa pri plačilu oskrbe pomagajo tudi občine,« pravi Košnjekova.