Dostojne plače in pokojnine za vse

Lojze Peterle je trenutno poslanec v Evropskem parlamentu, bil je prvi predsednik vlade v samostojni Sloveniji, ustanovitelj krščansko demokratskega gibanja, iz katerega je pozneje nastala stranka, sedaj pa se poteguje za položaj prvega moža države Slovenije.

Na Gorenjskem ste v prvem krogu predsedniških volitev dobili zelo dober rezultat. Takšnega so vam napovedale tudi predvolilne projekcije. Za drugi krog volitev vam ankete ne kažejo več tako dobro, le v dveh občinah vam še kažejo prednost pred protikandidatom. Kako bi to komentirali?

»Nekdo je dejal, da so javnomnenjske ankete kot parfumi – prijetno jih je vohati, za piti pa niso. V štabu jih sicer spremljamo, nismo pa bili niti evforični, ko so kazale dobro in se ne vznemirjamo, ko kažejo slabše. Raje se posvečamo vsebinskim vprašanjem. 11. novembra pa bodo odločale volivke in volivci.«

Pravite, da ste usmerjeni v prihodnost. Katera so po vašem mnenju ključna vprašanja, pomembna za Slovenijo?

»Po mojem mnenju so ključna vprašanja, oziroma odgovori nanje, ki sem jih opredelil v manifestu Odločno za Slovenijo: kako si bomo zagotovili lepšo prihodnost, kako bomo zagotovili delovanje socialne države, mladim enakopraven dostop do kakovostnega znanja in delovnih mest ter cenejša stanovanja in evropsko primerljivost plač in pokojnin.«

Dolgo ostaja v Sloveniji nerešeno vprašanje izbrisanih. Kakšno rešitev bi predlagali vi? Kako ocenjujete vladni predlog ustavnega zakona o izbrisanih?

»Menim, da je prišel skrajni čas, ko je potrebno problematiko izbrisanih primerno rešiti. Ustavni zakon je v tem smislu primeren, saj omogoča korektno rešitev vseh posameznih primerov. Tisti, ki jim je moč dokazati sodelovanje v protislovenskih aktivnostih in špekulativno bivanje v dveh državah, ne smejo zadrževati pozitivne rešitve državljanskega statusa osebam, za katere po ustavnem zakonu za podelitev državljanstva ni več zadržkov.«

Javnost in politika sta se pred kratkim polarizirali glede vprašanja o javnih in zasebnih šolah. Kakšno je vaše mnenje o stoodstotnem financiranju tudi zasebnih šol?

»Ob tako pomembnem vprašanju, kot je šolstvo, moramo v Sloveniji biti sposobni doseči širše soglasje. Ne zdi se mi nujno, da so zasebne šole stoodstotno javno financirane, razumem pa, da temu niti ni tako, saj država financira le izvajanje svojega programa, ne pa gradnje in vzdrževanja stavb. To pokrije zasebnik. Starši pa imajo s tem večjo možnost izbire oziroma odločitve, kje šolati svoje otroke.«

Pred časom je javnost razburila izjava predsednika vlade o štrucah kruha v smeteh. V preteklih tednih ste obhodili veliko slovenskih krajev in se srečali z veliko ljudmi. Kakšen vtis ste dobili o socialnem stanju v Sloveniji?

»Res je, da sem se srečal z mnogimi ljudmi in spoznal, da jih, žal, preveč živi na robu revščine. Kako naj družina preživi z manj kot 300 evri? Pred kratkim sem obiskal ogroženo družino v Kočevski Reki in se neposredno seznanil z njihovo problematiko. Kot predsednik bi bil odločen zagovornik socialne občutljivosti in odprave prevelikih razlik. Želim si dostojnih plač in pokojnin za vse, ne pa minimalnih dohodkov. Tu lahko še veliko naredimo.«

Eno najpomembnejših vprašanj naše prihodnosti je tudi razdelitev Slovenije na pokrajine. Kako ocenjujete predlagane rešitve?

»Pomembno se mi zdi, da bo razdelitev na pokrajine izvedena na način, da bo to območjem v pokrajinah omogočilo nov razvojni moment. Problem vsake regije bo v skupni politični volji glede skupnih projektov, kot so odlagališča odpadkov in različna infrastruktura.«

Hkrati s predsedniškimi volitvami bomo volivci v kranjski mestni občini na referendumu odločali tudi o odlagališču odpadkov v Tenetišah. Kako bi se opredelili do tega problema?

»Vsi proizvajamo smeti in vem, da je velik problem, kam umestiti odlagališča. Mislim, da se je o tem potrebno modro pogovoriti in najti skupno odločitev. Res si želim, da bi Gorenjcem to uspelo. Upoštevati je treba mnenja lokalnega prebivalstva, hkrati pa se zavedati, da je odlagališče treba nekam umestiti.«

Po novem letu našo državo čaka velik izziv, predsedovanje Evropski uniji. Kako bi lahko Slovenija izkoristila to priložnost?

»Slovenija je postavila svoje prioritete, med katerimi je zahodni Balkan in ustvarjanje medkulturnega dialoga. Ob tem je važno tudi uresničevanje Lisbonske strategije, vprašanje oskrbe z energijo, pa tudi vojna v Iraku. Slovenija, ki dobro pozna regijo, lahko bolje razmišlja o potrebah tega dela Evrope. Podpirati je treba vsak napredek držav, ki so v čakalnici za polnopravno članstvo v Evropski zvezi. Sicer pa je predsedovanje enkratna priložnost za promocijo države, njenih ljudi in njene odličnosti.«