Kovaški muzej, zgodovina kraja

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 4. julij 2012 / 06:00

Z razstavo Žebelj in vijak v Kropi praznujejo 60. obletnico ustanovitve Kovaškega muzeja.

Da kovaška ni za babe, je v duhovitem tonu povedal starejši obiskovalec razstave in takoj razložil, zakaj. V kovačnici je bilo tako hrupno, da ženske niso mogle »regljati« med seboj.

V Klinarjevi hiši, kjer je že od »svojega rojstva« pred šestdesetimi leti Kovaški muzej, so prav v čast jubileju v petek odprli razstavo z naslovom Žebelj in vijak. Prav žeblji in vijaki so na neki način v 20. stoletju zaznamovali življenje v Kropi. »Današnja razstava povzema bistvo izjemno uspešne razstave, ki so jo leta 1955 postavili v kulturnem domu v Kropi, zato ima tudi enak naslov,« je povedala avtorica, kustodinja Kovaškega muzeja Saša Florjančič: »Razlika je v tem, da so bili predmeti za takratno razstavo še tako rekoč na dosegu roke, danes pa so na primer žeblji, kot so znameniti planinčarji in tračniki, že zgodovina. Z razstavo sem želela predvsem predstaviti kroparsko zgodbo 20. stoletja, takrat je namreč kroparska kovaška industrija, naj bo to zadruga ali pa zasebniki, delala za velike naročnike, tri četrtine proizvodnje so naročali na železnici. Tako imenovane planinčarje, žeblje za planinske čevlje, so v Kropi kupovali iz znane švicarske čevljarske tovarne Bari, v Kropi so v velikih količinah izdelovali tudi različne vijake …«

Kovaški muzej sicer ni med najstarejšimi v Sloveniji, zagotovo pa je eden tistih, ki je od samega nastanka močno povezan s krajem, kovaško Kropo z okolico. Predmete za muzej kroparske zgodovine so že pred drugo svetovno vojno začeli zbirati prizadevni domačini in leta 1952 je Kovaški muzej pred številnimi krajani in predstavniki strokovne javnosti odprl takratni minister za kulturo Boris Ziherl. Kot muzejski objekt se je prvič javnosti predstavil tudi obnovljeni vigenjc Vice, v katerem so domačini demonstrirali ročno kovanje žebljev. Prva zbirka je obsegala dva razstavna prostora v Klinarjevi hiši, kjer je muzej še danes. Nekoč je bil Kovaški muzej del Tehniškega muzeja Slovenije, od leta 1963 pa skupaj s Čebelarskim muzejem v Radovljici in Muzejem talcev v Begunjah sodi v zavod Muzeji radovljiške občine.

Na vprašanje, kakšno mesto v okviru zavoda zavzema Kovaški muzej, direktorica Muzejev radovljiške občine Verena Štekar-Vidic odgovarja: »Naš zavod ima pet enot in vsako v svoji drugačnosti in posebnosti obravnavamo enakovredno. V Kovaškem muzeju je sicer pretežno zbrana dediščina lokalnega področja, v čemer pa vidimo prednost, saj vemo, da je Kropa za zakonom spomeniško zaščiteno naselje in je kot tako tudi nacionalnega pomena.« Hkrati pa je dodala, da se pomena muzejev zaveda tudi občina, saj je bilo na tem področju v zadnjih tridesetih letih marsikaj storjenega. »V prihodnje pa bo potrebno urediti še fasado Klinarjeve hiše, ogrevanje v njej, sanirati razpokane stene, poskrbeti za prostore za depoje, v načrtu pa imamo tudi novo muzejsko zbirko o življenju v Kropi v 20. stoletju.«

»Ponosen sem, da imamo v Kropi muzej, ki v kraj vsako leto privablja vedno več ljudi. Tudi zato smo v preteklosti v obnovo Klinarjeve hiše vložili že precej sredstev. Hiša in muzejski prostori bodo naša skrb tudi v prihodnje. V prihodnjih dveh letih imamo tako v načrtu ureditev depojev na podstrešju hiše,« je ob odprtju razstave poudaril župan Ciril Globočnik.