Charles Baudelaire, avtoportret

Rože zla

Ob vseh mogočih obletnicah se spomnimo še ene, ki je bila sicer spregledana: prav letos je minilo 150 let od prvega izida epohalne Baudelairove pesniške zbirke Rože zla (Fleurs du mal, 1857), ki velja za začetnico moderne poezije ...

Sicer pa je namen tega zapisa ob 150-letnici Rož zla predvsem ta, da jih vzamete v roke – in se z njimi vsaj nekoliko zastrupite. Razstrupitev bo težka.

Na drugi strani oceana je pravzaprav že dve leti pred Rožami zla izšla še ena zbirka, ki v moderni prav tako velja za temeljno: Travne bilke (Leaves of Grass, 1855) Walta Whitmana. A tej knjigi v Evropi, ki je bila takrat še središče sveta in leglo modernosti, ni bilo dano vplivati. Rože zla pa so navdihnile celo pesniško gibanje – francoski simbolizem, ki so mu pripadali Arthur Rimbaud, Stephane Mallarme, Paule Verlaine in drugi. Biti »absolutno moderen« je postala prva zahteva časa, ki je veljala več kot sto let, vse do postmodernizma zadnjih desetletij 20. stoletja. Rimbaud je v tem duhu zaklical: »Il faut etre absolument moderne!«

 

V Sloveniji pa je letos izšla knjiga, ki zelo lepo in hkrati študiozno prikaže te reči. Njen naslov je Pogledi na francoski simbolizem, avtor prof. Boris A. Novak, tudi sam odlični pesnik in prevajalec, izšla je pri Študentski založbi v Ljubljani, v zbirki Scripta. Po njej navedemo prevod in nekaj poudarkov iz komentarja Korespondenc, četrte od stotih pesmi iz prve izdaje Rož zla. Pesem je sonet, njen naslov pa je pesnik povzel po misli švedskega mistika Emanuela Swedenborga (1688-1772), ki je svoj čas zatrdil: »Vse, kar je nebeško, je v korespondenci z vsem, kar je človeško.«

 

Korespondence

Charles Baudelaire

 

Narava je svetišče, kjer živi stebri

zašepetajo včasih zmedene glasove;

tam človek hodi mimo skoz gozdove

simbolov, ki vanj zro z domačimi očmi.

Kot se podaljšani odmevi sred daljave

stopijo v temačno in globoko enost,

prostrano kakor noč in kakor čudna jasnost,

tako soglašajo barve, zvoki in vonjave.

So vonji sveži, kot otroška polt umiti,

mili kot oboa, zeleni kot prerije,

- in drugi, gnili in bogati, zmagoviti,

 

ki derejo povsod, kjer se neskončnost skrije,

kot vonji smol, kadila, ambre, mošusa,

ki pojejo zanosnost čutov in duha.

 

Prevedel: Boris A. Novak

 

 

V prvem verzu pesnik naravo posveti v simbol, naredi jo za katedralo z živimi stebri. Ves svet živi, sestavljen iz celih gozdov simbolov. Narava (gozd) in kultura oz. umetnost (svetišče) sta v stalni korespondenci. Ključna izjava druge kvartine je njen zadnji verz, v katerem pesnik vzpostavi novo korespondenco – med barvami, zvoki in vonjavami, ki »soglašajo«. Gre tudi za simbolni prikaz korespondence med različnimi umetnostmi, med likovnimi (barve), glasbo (zvoki) … Za simboliste so bile umetnosti sestre, še najbolj sestri pa sta si bili poezija in glasba. V tercinskem delu soneta povzdigne čut vonja, ki je bil v dotedanji estetiki izrazito zapostavljen, preveč banalen. Vonj je sicer lahko tudi lep (sveži vonj otroške kože), še raje pa grd (»in drugi, gnili in bogati, zmagoviti«). In vendar: prav tisto, kar je najnižje – smrad, prikliče najvišje – neskončnost (kot simbol za duhovnost). Če bi Baudelaire znal slovensko, bi bil gotovo očaran tudi nad homonimno zvezo med duhom (kot vonjem) in duhovnostjo. Korespondenca med čuti in duhovnostjo je torej vzpostavljena in simbolni pomen pesmi dosežen.

 

Sicer pa je namen tega zapisa ob 150-letnici Rož zla predvsem ta, da jih vzamete v roke – in se z njimi vsaj nekoliko zastrupite. Razstrupitev bo težka.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 29. julij 2014 / 12:54

Potovanje na domu

Dopust je nedvomno pravi čas za branje na kvadrat, velika prednost slednjega pa, da se lahko iz domačega naslanjača podamo na pot v Čečenijo, v Izrael, na Finsko, v svet kriminala, da, tudi našega, sl...

Objavljeno na isti dan


Tržič / četrtek, 4. september 2008 / 07:00

Zaprta cesta pri Podljubelju

Tržič - Ta teden so začeli obnavljati vodovod Črni gozd na odseku Podljubelj–vodni zbiralnik Ibelc. Občina Tržič obvešča prebivalce, da je zato od 3. septembra popolna zapora na...

Tržič / četrtek, 4. september 2008 / 07:00

Tradicija čevljarjev ostaja

Tržičani pripravljajo letos že 41. Šuštarsko nedeljo. V petek bodo odprli razstavo tržiških čevljarjev, po dolgih letih pa bodo spet uprizorili "frejšpreh`ngo".

Slovenija / četrtek, 4. september 2008 / 07:00

Ljubitelji starih vozil

Na 6. vseslovenskem srečanju lastnikov starodobnih vozil se je zbralo več kot dvesto voznikov iz vse Slovenije.

Zanimivosti / četrtek, 4. september 2008 / 07:00

Srečanje nekdanjih učencev obrtne šole

Mekinje - V uršulinskem samostanu v Mekinjah so se v soboto na tradicionalnem vsakoletnem srečanju že dvajsetič zapored dobili učenci nekdanje frizerske šole, ki je v letih od 19...

Slovenija / četrtek, 4. september 2008 / 07:00

Začel se je islamski post

Ljubljana - Za muslimane po svetu in tudi v Sloveniji se je v ponedeljek, 1. septembra, začel islamski mesec posta ramazan, ki bo z ramazanskim bajramom (praznikom) končan 30. se...