Šolski zakoni razdelili javnost

Danes je na dnevnem redu zasedanja državnega zbora šolska zakonodaja. Ta teden je predsednik France Cukjati prejel peticijo s prek 70 tisoč podpisi v podporo javnemu šolstvu, ki opozarja poslance, naj še enkrat premislijo o zakonu.

Ljubljana - Za podpisnike peticije v podporo javnemu šolstvu je najbolj sporno tisto določilo novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki napoveduje izenačitev pri financiranju javnih in zasebnih šol. Tudi slednje naj bi država v prihodnje financirala stoodstotno. Spremembe financiranja zasebnih zavodov otežujejo javnim šolam zagotavljanje kakovostne izobrazbe, meni predsednik šolskega sindikata SVIZ Branimir Štrukelj. To je le ena od 16 civilnodružbenih organizacij, ki nasprotuje takšni spremembi zakona. Omenjena zakonska novela nima podpore večine stroke in socialnih partnerjev, pobudniki poziva »za kakovostno javno šolo« pa so z zbiranjem podpisov želeli dokazati, da tudi nima široke podpore državljank in državljanov. Zbrali so prek 71 tisoč podpisov in jih v torek predložili predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju. Podobnega mnenja so tudi v opozicijskih strankah, ki so zaradi spornih določil zakonske novele napovedali referendum. Minister za šolstvo in šport Milan Zver je o zbiranju podpisov dejal, da je potekalo na manipulativen način, češ naj bi se državljani podpisovali proti šolninam, o čemer pa zakonska novela ne govori. Minister tudi meni, da stoodstotno financiranje zasebnih šol ne bo prikrajšalo mreže javnih šol, da gredo svetovna gibanja v smeri zasebnega šolstva, da zasebni investitorji prinašajo denar, zaradi česar državi ostane več za financiranje javnih zavodov.

Slovenska politična in civilnodružbena javnost se je pri vprašanju financiranja šolstva postavila na dva pola. Nastala je še ena civilna iniciativa, namreč pobuda »za pravično in kakovostno šolstvo«, kjer prav tako zbirajo podpise, z njimi pa nasprotujejo »gonji proti zasebnemu šolstvu«. Med bolj znanimi podpisniki najdemo pravnika Petra Jambreka, teologa Ivana Štuheca, poslanca NSi Antona Kokalja, pisateljico Berto Golob. Iniciativni odbor se zavzema za popolno izenačitev položaja staršev, ne glede na to ali njihovi otroci obiskujejo javne ali zasebne šole z javno veljavnim programom. Podpisniki zahtevajo konec gonje proti zasebnim šolam, od političnih strank pa pričakujejo konec »kulturnega boja« na plečih otrok. O kulturnem boju je v zvezi s tem vprašanjem govoril tudi Branko Grims, predsednik parlamentarnega odbora za šolstvo.