Vsi računajo na bodoče donose

Predsednik uprave LIP Bled ne zanika, da bodo menedžerski odkup plačali iz dobička družbe. To velja tudi za del začetnega vložka.

Rečica pri Bledu – Predlog skupščini LIP-a Bled o pripojitvi k menedžerskemu Les Investu je v javnosti sprožil številne komentarje o tem, da bo družba LIP Bled sama odplačala dolgove menedžerjev. K pogovoru smo povabili predsednika uprave Alojza Burjo.

Kako je potekal menedžerski prevzem LIP Bled?

»Že ko sem pred petimi leti prihajal v LIP Bled, sem vedel, da me čakata dve nalogi: izboljšati poslovanje družbe, ki je tedaj ustvarjala izgubo, ter poiskati lastnike družbe, saj je bilo jasno, da se bo država prej ali slej umaknila iz lastništva. Že takoj ob prihodu sem začel iskati strateškega kupca in ga našel v največjem proizvajalcu vrat na svetu; to je kanadska firma Masonite, ki je imela dolgoročen interes razvijati proizvodnjo vrat na Bledu in opažnih plošč s predelavo lesa v Bohinju. Ko so bili razgovori spomladi letos v zaključni fazi, je to podjetje prevzel velik ameriški finančni sklad, ki je zamenjal upravo in poslovno politiko in z dogovorom ni bilo nič. Tako kupca, ki bi bil pripravljen razvijati našo proizvodnjo, ni bilo. Pojavljali so se sicer domači finančni investitorji, pri katerih pa je bilo jasno, da bi bila proizvodnja v drugem planu, zanimale so jih predvsem veliko vredne nepremičnine na Bledu in v Bohinju.

Prav tak položaj je nas, menedžerje, spodbudil k razmišljanju in pogovorom s paradržavnimi skladi o odkupu državnega deleža. Prodrlo je spoznanje, da smo prav menedžerji s svojim poznavanjem in znanjem najboljše jamstvo za ohranitev ter nadaljnji razvoj lesne dejavnosti v teh krajih.«

Kako ste se menedžerji za nakup organizirali?

»Ustanovili smo družbo Les Invest, katere ustanovitelji smo 11 menedžerjev in družba Top Info (naša bivša služba za informatiko) in odkupili državna deleža SOD in KAD ter delež družbe EBS Group Gregorja Benčine. S tem smo pridobili dobro polovico delnic in po zakonu objavili prevzemno ponudbo. Ponudba je bila uspešna, saj smo na tak način pridobili več kot 93-odstotni delež Lipovih delnic. To tudi potrjuje naše prepričanje, da je bila ponujena cena 12,1 evra za delnico primerna, poštena, in kar je še posebno pomembno, za vse enaka. Vsi zakonski predpisi so bili v celoti izpolnjeni, prevzem pa izpeljan transparentno.

Ko smo skupaj z delnicami, ki smo jih imeli že od prej, presegli 95-odstotni delež, smo skupščini družbe konec avgusta predlagali iztisnitev malih delničarjev ter umik s trga vrednostnih papirjev Ljubljanske borze. Tudi preostale male delničarje bomo izplačali po isti ceni, 9. oktobra pa je bil LIP Bled umaknjen z borze.«

V novembru spet sklicujete skupščino s predlogom o pripojitvi podjetja LIP Bled k Les Investu. Zakaj tak predlog?

»Osnovni razlog za predlagano pripojitev je pocenitev in poenostavitev poslovanja in vodenja.«

Torej LIP Bled ne bo več obstajal?

»Ne. LIP Bled bo ostal. Ostala bo tudi blagovna znamka. Treba pa bo spremeniti statusno organizacijsko obliko.«

Pri poročanju o zapletih s prevzemom v škofjeloški Jelovici smo vas pohvalili za transparentnost in enakopraven odnos pri prevzemu. Predlog o pripojitvi LIP-a k Les Investu pa je po mnenju mnogih opazovalcev in komentatorjev korak v nasprotno smer. Zamegljujejo se odnosi, pod vprašajem je, kdo bo v resnici odplačeval kredite, ki ste jih najeli za prevzem. Povsem nasprotna praksa od prevzema v Merkurju, kjer so znani dolgovi prevzemnikov in obljubljajo dosledno ločevanje v poslovanju od menedžerskega Merfina. Se ne bojite očitkov o izčrpavanju ciljne družbe za svoje premoženje?

»Že pri pripravi prospekta za prevzem smo poudarili, da je naš osnovni cilj ohranitev lesnopredelovalne industrije v teh krajih. Da mislimo resno, potrjujejo tudi dejstva o velikih investicijah, ki smo jih začeli ali pa se že izvajajo (kotlovnica in sušilnica v Bohinju, modernizacija v proizvodnji podbojev) celo hitreje od prvotnih načrtov. Višina najetih kreditov je poslovna skrivnost. Ključno vprašanje je ohranitev in razvoj dejavnosti.

Kar pa zadeva nevarnost izčrpavanja, lahko zagotovim, da tega ne bo. Najete kredite bomo plačevali iz naših vloženih sredstev in dobičkov. Kakšna pa bi sicer bila alternativa ob umiku države? Ta prevzem je tudi obrambno dejanje, da bo lesnopredelovalna dejavnost ostala v teh krajih. To zaposleni tudi vedo in prevzem podpirajo. Vsak kupec, to velja tudi za tujce, npr. Masonite, kupuje na kredit in računa na bodoče donose.

Glede LIP-a in Merkurja pa mislim, da zgodbi nista primerljivi.«

Lahko poveste, koliko ste menedžerji vložili za odkup državnega deleža, ki vam je omogočil prevzem?

»Ne, tega ne želim in niti ne smem razkriti brez soglasja preostalih.«

Kako ocenjujete poslovanje LIP-a v letošnjem letu?

»Letošnje poslovanje je bilo zelo uspešno, vendar nam je ujma v septembru močno pokvarila rezultate, saj je v Bohinju po prvih ocenah nastalo za 580 tisoč evrov škode. Za teden dni smo morali ustaviti proizvodnjo, precej težav pa so nam povzročile tudi prekinjene komunikacije. Prav septembra je pri nas višek sezone. Kljub temu računam, da bo rezultat iz letošnjega poslovanja pozitiven (med sedemsto in osemsto tisoč evri), dobiček pa bo zaradi prodaje delnic Gorenjske banke zelo visok.

Prav ta prodaja deleža Gorenjske banke, ki je bila vredna prek sedem milijonov evrov, je pomemben vir za izvedeni prevzem oziroma za odplačilo najetih kreditov pri tem. Hkrati pa je treba opozoriti, da je bila tudi vrednost delnice zaradi tega deleža višja in so torej na tem participirali vsi delničarji.«

Postali ste aktivni lastnik. Bo to pomenilo kaj spremenjeno vodenje družbe?

»V bistvu ne. Še bolj natančno želim opredeliti pristojnosti in odgovornosti vodilnega kadra in uveljaviti doslednejše nagrajevanje po rezultatih dela. Sicer pa ne nameravam spreminjati svojega načina dela. Velika razlika bo v tem, da se z lastninjenjem ne bo več treba ukvarjati. To je olajšanje in naša velika prednost v primerjavi s tistimi domačimi lesnimi podjetji, ki jih to še čaka.«