Nominator 272

Pogled čez sosedov garkel že davno ni več le etnografija naše mentalitete. Recimo, opazovati kako gre sosedi v cvet "karfjola".

Pomembneje, če ne celo nujno je videti, kako gre na trgu primerljivim konkurentom in kaj naredijo za to, da pri njih »biznis« cveti. Tokratni nominaciji sta se spogledovali prek »plank« schengenske meje. Prva pod okriljem Slovenske turistične organizacije na študijskem potovanju v sosednji, Gorenjski primerljivi pokrajini, deželi Furlaniji Julijski krajini, ki jo vodi karizmatični politik Ricardo Illy. Jesenskemu potovanju so pripeli delovni naziv »gastronomsko«. In prav v Furlaniji resno in vrhunsko gastronomijo združujejo v konzorcij, organizirani ter opremljeni s prepoznavnim logotipom na »furlanskih poteh okusov« Friuli via del Sapori. Seveda projekt od začetka denarno podpira in spremlja dežela FJK, konzorcij pa je v obliki knjige in spremnih, oblikovno odličnih zloženk predstavljen tudi večjezično. Dobro spogledovanje STO-ja. Ker pa sistem »kopiraj-prilepi« vedno ne deluje, dvom, vsaj moj, pač ostaja. Dobro razpoloženo druščino na dvodnevnem potovanju je na svoji domačiji Pri lovcu - Al cacciatore de La Subida v vasici Karmin (Cormons) gostil tudi naš zamejski gostilničar Joško Sirk. Družina izvira iz Goriških Brd in ima gostinsko tradicijo od leta 1960 ter pomemben vpliv v konzorciju »okusov«. Zanimiv študijski ogled pa nam je pripravila družina Pessot v Palmanovi, ki svoje znanje združuje pod imenom Jolanda de Coló. Ko sem pred slabim letom prvič doživel njihovo zgodbo in videl tovarno, sem se spraševal, zakaj hudiča kaj takega ne pade na pamet komu pri nas. Čadežu, Arvaju, Kepicu, Snedicu … Okej. Družinsko podjetje Jolanda de Colo je skozi furlansko tradicijo že več kot 25 let edino in vodilno na področju reje gosi in proizvodnje gosjih jeter, znane kulinarične specialitete (paštete) »foie gras«. Začetno idejo so precej nadgradili in prilagodili potrebam visoke kulinarike. Njihov pregledni katalog, ki ga je slikovno opremil naš fotograf Janez Pukšič, ima okoli dva tisoč izdelkov. Od iranskega kaviarja beluga, bretonskih ostrig, japonske in prusianske govedine … Sin Antonnella in Jolande, ustanoviteljev družinske firme, Bruno Pesott je v tovarniških prostorih predstavil proizvodnje procese, njihovo filozofijo ter gastronomske trende. Precejšen del študijsko razpoložene družbe je seveda prepričal. Med poslušalci so bile opažene tudi: direktorica blejskega turizma Eva Štravs Podlogar, ki jo je spremljala sodelavka Lili Ošterbenk Janša (žena veslača Milana) in neutrudna Tatjana Butul iz Primorskega društva za zdravo življenje. Družabnejši del pa se je imel zgoditi - kje drugje kot v gostilni. Na priporočilo mednarodno prepoznavnega kulinaričnega zvezdnika Tomaža Kavčiča iz gostišča Pri Lojzetu v Zemonu smo sedli h kosilu v družinsko gostišče Agli Amici v predmestju Vidma. Gostilna, katere tradicija sega v leto 1887, se lahko pohvali, da zmore in zna pogostiti za eno Michelinovo zvezdico in da so obenem še v mednarodnem gastro-enološkem vodiču JRE in v kuharski knjigi Alpe Adria Cooking. Tino Scarello, »Il Papa«, ki je peneči kozarec dobrodošlice postregel etnologu Janezu Bogataju, ki se je prav tako udeležil furlanskega študijskega potovanja, je posle skorajda že predal hčerki Micheli in sinu, italijanskemu kuharskemu zvezdniku prve kategorije Emanuelu. Emanuele Scarello je bil pred kratkim ocenjen kot eden izmed 25 najboljših italijanskih kuharskih mojstrov. Zanimiv jedilnik s pozdravom iz kuhinje in še tremi hodi sta nam družno predstaviti prijatelja v stroki in zasebno. Tartar surovega Piranskega brancina s kuhanimi svinjskimi rilčki z oljčno želatino! Dimljen krompir v sladoledu, sirov kolač v čajevi zrmzlini iz Earl Greya. Tradicionalno, avtorsko, kreativno. Enkratno!

Tomažu je skoraj zmanjkovalo besed pohvale na Emanuelov račun, ki mu mama Ivonna še vedno pomaga v kuhinji. »Vse, česar ne vem, dobim tukaj, pri Emanuelu,« je ponazoril njihovo strokovno sodelovanje. In še in še. Pravi »gastro friki« Agli Amici seveda že poznajo.

Prave vinoljubce, ki jih je pri nas iz leta v leto več, in s tem nekaj več kulture pitja bo odslej na vinskih poteh vodil Vinski vodič Slovenija 2008 izpod peresa, strokovnega okusa in ocene Roberta Gorjaka, WSET. Prva tako celovita vinska zbirka pri nas nam ponuja v pregled več kot 750 aktualnih vin ter predstavitev 182 vinarjev s preglednico vseh naših vinorodnih območij. Vodič Roberta Gorjaka, najbolj izobraženega sommelirja pri nas, pisca odlične mednarodne kondicije in referenc od Toskane do Bordeauxa, člana Decanterjeve ocenjevalne žirije, nas najprej osnovno izobrazi ter nam ponudi in svetuje najboljše nakupe. Kar pa je najbolj pomembno: podpisal se je pod ocene, ki opremljajo predstavljena vina. Predsednik združenja družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije Sutor - Primož Lavrenčič, za svoje vino v vodiču dvakrat nagrajen s petimi zvezdicami, je ob prejemu nagrade menil, da je tako kot pri vinu treba biti drzen in dosleden. Vesna Kristančič Movia, žena Aleša in hči Rudolfa Šimaca, dejavnega v združenju razlaščencev in zvezi pevskih zborov Primorske, pa je kompliment namenila Robertovi ženi Sandri, češ vem kakšen projekt je, ko je v hiši toliko vina. Njej in hiši Movia pa smo zaploskali za odlično ocenjena rebulo in modri pinot. Odlično ocenjeni so še vinarji: Jakončič, klet Goriška Brda, Edi Simčič, Marjan Simčič, Lubaj, Šturm, Črnko, Valdhuber, Čurin-Prapotnik in Valdhuber. Tako smo pri nas prvič »z jajci« in podpisom dobili, kar je na tujem, v resnih vinskih deželah nujnost, potreba in tradicija. O razpravah, »fovšariji«, objektivnem in še čem pa od danes naprej morda še več kot o vinu. Še sreča, da okusi in vino niso absolutna reč. Dobrodošla knjiga, ki jo odslej pričakujemo vsako leto.