Prizor iz igre Vlak je pripeljal, ki so jo domačini uprizorili na trgu sredi vasi.

To društvo bo živelo še sto let!

S temi besedami je predsednik Turističnega društva Dovje-Mojstrana France Voga pospremil prvih sto let društva.

Dovje – Turistično društvo Dovje-Mojstrana letos praznuje stoletnico. Slavnostna seja je bila nedavno v kulturnem domu na Dovjem, poleg župana Kranjske Gore Jureta Žerjava pa sta se je udeležila tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak in predsednik Gorenjske turistične zveze Jure Meglič. Predsednik društva France Voga je orisal zgodovino društva, ki se je razvilo iz tujsko-prometnega društva, ustanovljenega leta 1907. Zametki turizma v Mojstrani in na Dovjem sicer segajo v 15. stoletje, ko so se začela romanja na Višarje, pravi turizem pa se je začel razvijati po letu 1870 z železnico in gradnjo planinskih koč. Najsijajnejši časi za turizem v Mojstrani so bili po prvi svetovni vojni, ko je bil reden gost kralj Aleksander Karadžordžević, ter po drugi vojni, ko se je začel razvijati zdraviliški turizem. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je prišlo do zatona, po Vogovih besedah je bil poleg ukinitve železniške proge najbolj usoden načrt tedanje skupne jeseniške občine, po katerem naj bi Mojstrana postala spalno naselje Jesenic. Po desetletjih mrtvila pa zdaj kaže, da se turizem v Mojstrani zopet postavlja na noge, domačini veliko priložnost vidijo v načrtovani obnovi hotela Triglav in v gradnji Slovenskega planinskega muzeja. Tudi župan Jure Žerjav je dejal, da se v Mojstrani premika na bolje, po njegovih besedah pa bi si želeli več podjetniške žilice med domačini, da bi se raje odločali za odpiranje družinskih penzionov. Na slavnostni seji so podelili priznanja vsem, ki so prispevali k razvoju turizma na Dovjem in v Mojstrani, predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak pa je društvu podelil priznanje z zlatim znakom kot zahvalo in spodbudo za nadaljnjih sto let. Predsednik društva France Voga je ob tem dejal: »To društvo bo živelo še sto let in upam, da bo takratni predsednik imel takšne sodelavce, kot jih imam jaz!« Na trgu sredi vasi so po slavnostni seji v okviru Mihaelovega sejma domačini pripravili še slavnostno akademijo Vlak je pripeljal, v kateri so se spomnili leta 1870, ko je na Dovje (takrat se je imenovalo Lengenfeld) prisopihal vlak.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / nedelja, 23. marec 2008 / 07:00

V prihodnje še več prireditev

Gorenjsko in Škofjo Loko so obiskali norveški mentorji, ki v sklopu projekta Sejem bil je živ svetujejo pri oživitvi starih mestnih jeder.

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:21

Boštjan Glavič pričakovano novi šef gorenjske policije

Dosedanji začasni direktor Policijske uprave Kranj Boštjan Glavič je v torek vodenje gorenjske policije prevzel za nedoločen čas.

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:20

Nabirala zvončke in padla globoko v kanjon Kokre

Kranjčanka Nevenka Lužar, dekliško Šmid, je pred petdesetimi leti padla petindvajset metrov globoko v kanjon Kokre – in preživela. Svoje sreče v nesreči, svojega drugega rojstva se še danes spominja....

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:17

Čas je, da začnemo sprejemati različnost

Jurij Marussig je učitelj fizike, tehnike, je pesnik, pisatelj, v zadnjih letih pa se je najbolj posvetil inkluzivni pedagogiki, delu z otroki s posebnimi potrebami. »Da bo inkluzija lahko v polnosti...

Kamnik / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:15

Z ognjem do sprememb

Cipra Slovenija je z letošnjo akcijo Ogenj v Alpah, ki so jo prejšnjo soboto pripravili na Mali planini, poudarila problematiko mobilnosti v turizmu in spodbudila uporabo javnega potniškega prometa.

Gospodarstvo / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:03

Ni leta brez naravne ujme

Na gospodarjenje z gozdovi v gozdnogospodarski enoti Škofja Loka zelo vplivajo naravne ujme. V minulem desetletju so sanitarne sečnje predstavljale kar šestinštirideset odstotkov celotnega poseka.