Prizor iz igre Vlak je pripeljal, ki so jo domačini uprizorili na trgu sredi vasi.

To društvo bo živelo še sto let!

S temi besedami je predsednik Turističnega društva Dovje-Mojstrana France Voga pospremil prvih sto let društva.

Dovje – Turistično društvo Dovje-Mojstrana letos praznuje stoletnico. Slavnostna seja je bila nedavno v kulturnem domu na Dovjem, poleg župana Kranjske Gore Jureta Žerjava pa sta se je udeležila tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak in predsednik Gorenjske turistične zveze Jure Meglič. Predsednik društva France Voga je orisal zgodovino društva, ki se je razvilo iz tujsko-prometnega društva, ustanovljenega leta 1907. Zametki turizma v Mojstrani in na Dovjem sicer segajo v 15. stoletje, ko so se začela romanja na Višarje, pravi turizem pa se je začel razvijati po letu 1870 z železnico in gradnjo planinskih koč. Najsijajnejši časi za turizem v Mojstrani so bili po prvi svetovni vojni, ko je bil reden gost kralj Aleksander Karadžordžević, ter po drugi vojni, ko se je začel razvijati zdraviliški turizem. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je prišlo do zatona, po Vogovih besedah je bil poleg ukinitve železniške proge najbolj usoden načrt tedanje skupne jeseniške občine, po katerem naj bi Mojstrana postala spalno naselje Jesenic. Po desetletjih mrtvila pa zdaj kaže, da se turizem v Mojstrani zopet postavlja na noge, domačini veliko priložnost vidijo v načrtovani obnovi hotela Triglav in v gradnji Slovenskega planinskega muzeja. Tudi župan Jure Žerjav je dejal, da se v Mojstrani premika na bolje, po njegovih besedah pa bi si želeli več podjetniške žilice med domačini, da bi se raje odločali za odpiranje družinskih penzionov. Na slavnostni seji so podelili priznanja vsem, ki so prispevali k razvoju turizma na Dovjem in v Mojstrani, predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak pa je društvu podelil priznanje z zlatim znakom kot zahvalo in spodbudo za nadaljnjih sto let. Predsednik društva France Voga je ob tem dejal: »To društvo bo živelo še sto let in upam, da bo takratni predsednik imel takšne sodelavce, kot jih imam jaz!« Na trgu sredi vasi so po slavnostni seji v okviru Mihaelovega sejma domačini pripravili še slavnostno akademijo Vlak je pripeljal, v kateri so se spomnili leta 1870, ko je na Dovje (takrat se je imenovalo Lengenfeld) prisopihal vlak.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / torek, 2. januar 2024 / 20:19

Če ni zapisano, se ni zgodilo

Matevž Oman je na kranjski občinski praznik postal častni občan Kranja. Ob obisku v njegovem domu v Stražišču dobimo vtis urejenosti, redoljubnosti in organiziranosti. Oman se vedno bolj zaveda, da je...

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 8. julij 2022 / 17:46

Pogačar dobil še etapo na Planche des Belles Filles, Roglič tretji

Colmar – Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je zmagovalec sedme etape kolesarske dirke po Franciji in ostaja v rumeni majici vodilnega. Na vrhu ciljnega vzpona na Super Planche des Belles Filles...

Gorenjska / petek, 8. julij 2022 / 17:38

Varčujmo z vodo

Visoke temperature in pomanjkanje padavin v zadnjem obdobju se že kažejo v zmanjšani izdatnosti vodnih virov, zato komunalna podjetja pozivajo k preudarni porabi pitne vode.

Gorenjska / petek, 8. julij 2022 / 17:34

Pohod veteranskih organizacij na Triglav

Rudno polje – Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica in Odbor veteranskih organizacij Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Zveze slovenskih častni...

Zanimivosti / petek, 8. julij 2022 / 16:34

Deset Matejev Mohoričev

Med prebivalci Slovenije, ki imajo isto kombinacijo imena in priimka kot slovenski kolesarji na letošnji dirki po Franciji, je največ Matejev Mohoričev.

GG Plus / petek, 8. julij 2022 / 16:29

Pozabili smo, da živimo v raju

Gorenjec Simon Prosen intenzivno raziskuje preteklost. Pri tem se ne omejuje. Njegova zgodba nastaja iz upoštevanja vsega, od duhovnosti, zgodovine, arheologije, bajeslovja in toponimov do ljudskega i...