Zvesti Gorenjskemu glasu

Marjan Jerala se je k nam na dan odprtih vrat iz Podreče pri Mavčičah, kjer stanuje, pripeljal kar s kolesom. Dan je bil sicer sončen in kot naročen za kolesarjenje, a Marjan že od otroštva vse poti opravlja na kolesu. Tudi kadar pada dež, ima prav za take priložnosti poseben dežni plašč, s katerim se zaščiti. Izvira iz Hraš pri Smledniku, svojo družino si je z ženo, ki je Prekmurka, ustvaril v Kranju, hišo pa s pomočjo kreditov sezidal na Podreči zraven očetove. Ima kar pet otrok in pet vnukov. Takoj po končani osnovni šoli se je zaposlil v Tekstilindusu, kjer je ostal do upokojitve. Na Gorenjski glas se je naročil v času, ko je še obstajal Gorenjski sejem, kjer je dobil prvi brezplačen izvod. Zvest mu je od takrat. Pravi, da mu veliko pomeni in z ženo prebereta celega, nanj pa so se naročili tudi že njegovi otroci.

Je zelo zanimiv človek in sogovornik. Njegovo življenjsko načelo je gibanje. Pravi, da ga je prav to rešilo iz krempljev hude bolezni. Zjutraj rad vstane zelo zgodaj, okoli pete ure, poleti še prej, nato telovadi. Vsak dan prekolesari vsaj trideset kilometrov, rad gobari, plava, smuča. Včasih sta z očetom po Savi vozila pesek, mivko in lovila hlode. Zdaj ima nov hobi; poleti nabira zanimive korenine, ki jih v zimskem času obdela in iz njih pripravlja različne aranžmaje.