Hrvaška zdravnica Sanja Gošović pojasnjuje, da imamo vse, kar potrebujemo za mladosten videz, v lastnem telesu, zato ne potrebujemo agresivnih metod z botoksom ali hialuronsko kislino.

Naravno pomlajevanje

"Teenliftinga ne moremo primerjati z drugimi metodami, ker je povsem naraven. Rezultat je vnovična pridobitev oblike, ki jo v resnici že imamo," je povedala zdravnica Sanja Gošović.

"Če želimo izgubiti gube, potem se moramo posluževati teenliftinga redno."

Hrvaška zdravnica splošne medicine, akupunkturologinja in kozmetičarka Sanja Gošović je izumiteljica naravne metode teenlifting, ki z elektrostimulacijo pomlajuje vse obrazne in telesne mišice. Pojasnjuje, da imamo vse, kar potrebujemo za mladosten videz, v lastnem telesu, zato ne potrebujemo agresivnih metod z botoksom ali hialuronsko kislino. Zadnjih dvaindvajset let se intenzivno ukvarja zgolj s proučevanjem elektrostimulacije mišic. Pove, da se želi s tem ukvarjati do konca življenja, saj je to njena strast, hobi in posel. Delo opravlja v Zagrebu, Splitu in Škofji Loki. Z njeno metodo mladostni videz ohranjajo tudi številne znane osebe, med katerimi so tudi Josipa Lisac, Ana Karić, Maja Martina Merljak, Zvezdana Mlakar in drugi.

 

Kako ste sploh prišli na idejo o teenliftingu?

»Svoje delo sem začela z akupunkturo, fizikalno terapijo in kozmetiko. Pri akupunkturi sem dosegala zelo dobre rezultate pri terapiji, hkrati pa sem opazila, da so bili ti klienti videti lepši, bolj pomlajeni od tistih, ki so prišli na kozmetično obravnavo. Tako sem najprej začela pomlajevati s prebadanjem z iglami, potem pa sem začela sama šivati elektrode, ki sem jim dodala določen pulz za določeno obliko mišic ...«

 

 

Kakšna je primerljivost te metode pomlajevanja s kakšno drugo, na primer z botolinuxom?

»Teenliftinga ne moremo primerjati z drugimi metodami, ker je povsem naraven. Rezultat je vnovična pridobitev oblike, ki jo v resnici že imamo. Recimo, da imamo zelo velika usta. Ko ta velika mišica začne popuščati, ‘izgine' v ustni votlini. Če jo znova začnemo ‘trenirati', lahko zopet dobimo takšna usta, kakršna smo imeli v mladosti. Ne more pa nekdo dobiti na primer takšne zadnjice, kot jo ima drugi, saj ima vsak svojo obliko mišic. Lahko dobite svojo staro zadnjo plat, ne morete pa je spremeniti. Učinek je seveda odvisen tudi od tega, kako pogosto trenirate mišice - teenlifting je namreč čisti trening.«

 

Bi lahko enako kvaliteten trening izvajali brez elektroterapije?

»Teenliftinga obraza in telesa se ne more delati aktivno, saj je nemogoče doseči takšne rezultate. Če delamo aktivno, sodelujejo predvsem naše najmočnejše mišice. Pri teenliftingu pa enako sodelujejo zelo slabe in močne mišice. Sami slabe mišice težko spravimo v tek, saj močnejše mišice prevzamejo premike.«

 

Je potrebno teenlifting opravljati stalno?

»Ne. Lahko ga naredite samo enkrat in nikoli več. To je tako, kot bi me vprašali, ali moramo iti na plavanje enkrat ali redno. Plavanje je namreč najbolj podobno teenliftingu, ker nam vse mišice delajo, bodisi pasivno zaradi pritiska vode, bodisi aktivno, ker se premikamo. Tudi če plavate trikrat na leto, se bolje počutite. Samo da je intenziviteta teenliftinga bistveno močnejša od štirideset minut plavanja, tako da kakšnih pet ali šest tretmajev obraza zadostuje za leto ali dve. Dolgo namreč traja, da te mišice zopet začnejo popuščati. Pri telesnih mišicah je drugače, saj gre za veliko večje mišice, zato rezultat traja manj časa. Poudarjam pa, da govorimo o mišicah, ne o koži. Koža je eno tkivo, mišica pa drugo.«

 

In če se želimo znebiti gub?

»Če želimo izgubiti gube, potem se moramo posluževati teenliftinga redno. Koža se mora namreč stisniti k na novo oblikovanim mišicam. Kar pa ni mogoče po dveh, treh urah treninga, saj koža ni tako elastična. To je mogoče pri mladih moških, ki imajo zelo elastično kožo. Pri ženskah po petdesetem, šestdesetem, je treba bolj redno opravljati trening. Po rednih treningih začnejo dobivati bolj odprt pogled, bolj skladen obraz, gube na čelu se popolnoma izravnajo, izginejo gube okrog oči, veka se dvigne tudi za centimeter, brada postane znova špičasta, podbradek izgine.«

 

Se tudi sami poslužujete teenliftinga?

»Da. Vse najprej preizkusim na sebi. Ko sem delala z iglami, sem imela tudi po sto igel hkrati v obrazu. Vsako vrsto elektrike, vse elektrode najprej preizkusim na sebi, šele potem lahko delam na drugih.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 22. november 2013 / 13:20

Adventni venčki tudi za dober namen

Kranj – V rovih pod starim Kranjem je zadnje tedne res živahno, saj bo razpoloženju ob noči čarovnic in martinovanju ta konec tedna sledil utrip čarobnosti prednovoletnega časa. Predstavili se bodo...

Objavljeno na isti dan


Žirovnica / sreda, 7. februar 2024 / 23:00

Muzej preteklosti

Zabreznica – V Zabreznici se skriva edinstvena zbirka starih predmetov, orodij in pripomočkov, ki so jih nekoč uporabljali pri kmečkih opravilih. Ta zakladnica preteklosti je delo ljubiteljskega zb...

Nasveti / sreda, 7. februar 2024 / 22:59

Narastki iz kaš

Kaše so izredno hranljivo in uporabno živilo. Iz njih lahko naredimo narastke, tako na slan kot tudi sladek način. Take jedi so še posebej priročne, saj se naredijo v večji količini in do naslednje...

GG Plus / sreda, 7. februar 2024 / 22:59

Montaignovi Eseji končno vsi v slovenščini

Eseji I–III so svetovna filozofska klasika, v stolpu svojega gradu v Akvitaniji jih je v 16. stoletju spisal francoski renesančni humanist Michel de Montaigne (1533–1592). Zdaj smo jih končno dobili t...

Nasveti / sreda, 7. februar 2024 / 16:22

Tanja odgovarja

Pozdravljeni, Tanja! Zanima me, ali bom kdaj babica. Imam sina in hčerko, oba imata partnerja, hčerka tudi živi pri fantu, sin je še doma, in kot kaže, bosta s »ta mlado« skupaj zaživela v...

Kronika / sreda, 7. februar 2024 / 16:21

Raziskava: upad pripetosti otrok

Tudi letos projekt Pasavček: slovenski policisti so lani ugotovili 4020, v letu 2022 pa 4701 kršitev, povezanih z neuporabo zadrževalnih sistemov pri otrocih.