Med - zaklad iz čebeljega panja

Med je popolnoma naravno živilo, neposreden dar narave – čebel. Čebele oprašujejo rastline in s tem pripomorejo k ohranjanju biološkega ravnotežja v naravi, pri tem pa nam dajejo čebelje pridelke. V 'knjigi življenja' starih Indijancev je bilo zapisano, da se dolžina življenja podaljšuje, če vsak dan v svojo prehrano vključujemo med in mleko. Med in mleko se cedita v vseh obljubljenih deželah. Med je odlično hranilo, krepčilo, pa tudi pomirjevalo: ker pa zavira rast bakterij in ima antioksidativne lastnosti, se uporablja tudi v ljudski medicini. Med ni zdravilo, je živilo živalskega izvora, vendar ga je cenil že najslovitejši zdravnik antike Hipokrat. Njegovo najljubše zdravilo je bil med. Tudi Pitagora ga je cenil, na kar kaže njegova izjava: »Če ne bi jedel medu, bi umrl 40 let prej.« Dragocenost medu so tako cenili že stari narodi: Stari Grki in Germani so dojenčkom takoj po rojstvu dali malo medu kot simbol naravnih sil, od katerih bo odvisno njihovo življenje.

Zrel med je razmeroma koncentrirana vodna raztopina predvsem treh vrst sladkorja: grozdnega (tj. glukoze), sadnega (tj. fruktoze) in trstnega ali pesnega (tj. saharoze), ki jih lahko spremljajo še drugi sladkorji. Nektar in mana sicer vsebujeta sestavljene sladkorje, čebele pa iz svojih žlez dodajo encime, ki sladkorje razcepijo na enostavne (glukoza in fruktoza), ki preideta neposredno v kri in s tem poskrbita za hiter vir energije, zato je tudi med boljši vir energije kot navadni sladkor in velja kot splošno poživilo. Poleg sladkorjev pa v medu najdemo tudi številne druge sestavine, npr. beljakovine, aminokisline, encime, vitamine, rudninske in aromatične snovi. Ravno prava količina in kombinacija teh snovi v njem odmerjata dragocenost medu.

Slovenski čebelarji pridelujemo kakovosten med. Ker se tega zavedamo, je prav, da slovenski med zaščitimo z geografsko označbo Slovenski med, ki bo v kratkem zagledala luč sveta. Ko boste na polici zagledali med slovenskega čebelarja, ste lahko prepričani, da ste kupili kakovostno in varno živilo.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 19. julij 2011 / 07:00

Poletje v vrtu

Ali potrebuje vrt v poletnem času, ko je lahko kar precej vroče, kakšno posebno nego?

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / četrtek, 1. september 2022 / 16:46

Priložnost za izmenjavo dobrih praks

Enainpetdeseto srečanje turističnih delavcev Gorenjske je v Zgornje Rute privabilo mnoge člane turističnih društev, ki so ob prijetnem kulturnem programu izkoristili čas za druženje in izmenjavo izkuš...

Kranj / četrtek, 1. september 2022 / 16:43

Energijska točka ni na grobišču

Zemeljska energijska točka nasproti železniške postaje v Kranju ne stoji na območju nekdanjega grobišča, so na zastavljeno svetniško vprašanje odgovorili s kranjske občine.

Kranjska Gora / četrtek, 1. september 2022 / 16:26

Grbinasti travniki so prava redkost

Zgornja Radovna – Okoli dvajset predstavnikov javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP) je pred dnevi opravilo košnjo grbinastega travnika v bližini Pocarjeve domačije v Zgornji Radovni...

Železniki / četrtek, 1. september 2022 / 15:51

Nadaljujejo sanacijo brežine

Začela se je druga faza sanacije strme brežine nad naseljem Na plavžu v Železnikih. Dela bodo zaradi težje dostopnosti terena in helikopterske montaže zahtevna.

Kamnik / četrtek, 1. september 2022 / 15:48

Vrti, vrti se kolo

Prireditveni šotor nasproti Term Snovik je gostil tradicionalno dvodnevno etnološko prireditev, ki jo organizira Turistično društvo (TD) Tuhinjska dolina. Letos so jo poimenovali Vrti, vrti se kolo.