Med - zaklad iz čebeljega panja

Med je popolnoma naravno živilo, neposreden dar narave – čebel. Čebele oprašujejo rastline in s tem pripomorejo k ohranjanju biološkega ravnotežja v naravi, pri tem pa nam dajejo čebelje pridelke. V 'knjigi življenja' starih Indijancev je bilo zapisano, da se dolžina življenja podaljšuje, če vsak dan v svojo prehrano vključujemo med in mleko. Med in mleko se cedita v vseh obljubljenih deželah. Med je odlično hranilo, krepčilo, pa tudi pomirjevalo: ker pa zavira rast bakterij in ima antioksidativne lastnosti, se uporablja tudi v ljudski medicini. Med ni zdravilo, je živilo živalskega izvora, vendar ga je cenil že najslovitejši zdravnik antike Hipokrat. Njegovo najljubše zdravilo je bil med. Tudi Pitagora ga je cenil, na kar kaže njegova izjava: »Če ne bi jedel medu, bi umrl 40 let prej.« Dragocenost medu so tako cenili že stari narodi: Stari Grki in Germani so dojenčkom takoj po rojstvu dali malo medu kot simbol naravnih sil, od katerih bo odvisno njihovo življenje.

Zrel med je razmeroma koncentrirana vodna raztopina predvsem treh vrst sladkorja: grozdnega (tj. glukoze), sadnega (tj. fruktoze) in trstnega ali pesnega (tj. saharoze), ki jih lahko spremljajo še drugi sladkorji. Nektar in mana sicer vsebujeta sestavljene sladkorje, čebele pa iz svojih žlez dodajo encime, ki sladkorje razcepijo na enostavne (glukoza in fruktoza), ki preideta neposredno v kri in s tem poskrbita za hiter vir energije, zato je tudi med boljši vir energije kot navadni sladkor in velja kot splošno poživilo. Poleg sladkorjev pa v medu najdemo tudi številne druge sestavine, npr. beljakovine, aminokisline, encime, vitamine, rudninske in aromatične snovi. Ravno prava količina in kombinacija teh snovi v njem odmerjata dragocenost medu.

Slovenski čebelarji pridelujemo kakovosten med. Ker se tega zavedamo, je prav, da slovenski med zaščitimo z geografsko označbo Slovenski med, ki bo v kratkem zagledala luč sveta. Ko boste na polici zagledali med slovenskega čebelarja, ste lahko prepričani, da ste kupili kakovostno in varno živilo.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / torek, 5. maj 2015 / 12:22

V Hrastnici še veliko dela in stroškov

Hrastnica – Dolina Hrastnice je bila v lanskih poplavah močno prizadeta. Veliko dela pri odpravi škode je bilo že opravljenega, a čaka jih še veliko dela in stroškov, pa ugotavlja škofjeloški župan...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / / 16:12

Korak bliže novi knjižnici

Po najbolj optimističnih napovedih naj bi v Škofji Loki v dobrih dveh letih postavili novo sodobno knjižnico, včeraj pa so predstavili izbrano natečajno rešitev.

Avtomobilizem / / 15:53

»Kol'kor kapljic, tolk' nesreč«

Besedilo izvirne pesmi nam pravi, da se nam ob vsaki popiti kapljici podaljša življenje, a v prometu je ravno obratno. Več kapljic ne pomeni boljše zabave, ampak večje tveganje za ogrožanje cestnega p...

Rekreacija / / 15:49

Krog za dušo in srce

Cjasut dal Scior (1720 m n. m.) – Krog za dušo nad karnijsko vasico Dordolla. Pretkano speljana pot, ki uživaško premaguje strmino. Razgledna panoramska pot, na kateri zaigra srce.

Avtomobilizem / / 15:48

Termični motorji bodo izginili

Do leta 2035 bo potrebno 100-odstotno zmanjšanje emisij CO2, kar v praksi pomeni konec dobe avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje. Rešitev pa ni tako preprosta, opozarjajo evropski avtoklubi. R...

Gospodarstvo / / 15:39

Za kmetijstvo težko leto

Letošnje kmetijsko leto se končuje, pridelki so večinoma pospravljeni, čas je za »polaganje računov«: kakšna je bila letina in kakšen je (bo) finančni iztržek.