Z gibanjem do zdravja

Zdravstveni dom Jesenice in Društvo upokojencev Žirovnica v soboto, 6. oktobra, ob 9. uri na poti ob avtocesti na Bregu organizirata test hitre hoje na dva kilometra. Na preizkus telesne zmogljivosti vabijo vse občane Žirovnice.

Zdravstveni dom Jesenice v sodelovanju z DU Žirovnica že peto leto organizira test hitre hoje na dva kilometra. Kot je pojasnila Vasiljka Kokalj, dipl. med. sestra in vodja Zdravstveno vzgojnega centra ZD Jesenice, je test hitre hoje dober in enostaven pripomoček za ocenjevanje stanja telesne zmogljivosti oziroma fitnes indeksa testiranca. Priporočajo ga vsem med 20. in 70. letom starosti, razen ljudem z visokim krvnim tlakom (180 mmHg in več) ter težkim kroničnim bolnikom.

Kako je pravzaprav videti test hitre hoje na dva kilometra? Kakšne parametre merite?

»Hoja poteka v tako hitrem ritmu, da se človek nekoliko oznoji in malo zadiha. Na cilju izmerimo čas in srčni utrip, potrebujemo pa še podatke o starosti, spolu, telesni teži in višini. Na podlagi izmerjenih parametrov vnesemo podatke v računalnik, kjer v programu nato dobimo rezultate.«

Kakšni morajo biti rezultati merjenja, da lahko rečete, da je posameznik v dobri kondiciji?

»Ali je posameznik v dobri fizični kondiciji, pokaže izračunani fitnes indeks, ki je lahko podpovprečen, povprečen in nadpovprečen. Povprečni fitnes indeks je od 90 do 110, kar pomeni razvrstitev fizične kondicije z maksimalno aerobno močjo, merjeno v ml/kg/min. Vsak posameznik dobi rezultat v pisni obliki, ki pove čas hoje, hitrost, srčni utrip, fitnes indeks, maksimalno aerobno moč in potrošnjo energije ter priporočilo za fizično aktivnost.«

Kakšne pozitivne učinke ima hitra hoja? Komu jo priporočate?

»Hoja ima izredno pozitivne učinke na srčno žilni sistem, saj z vsakodnevno hojo lahko vzdržujemo dobro srčno žilno kondicijo in izboljšujemo pljučno funkcijo. Indeks telesne zmogljivosti temelji na sistemu prenosa kisika, zato nam testiranje pokaže predvsem zmogljivost srca in pljuč. Priporočamo jo vsem ljudem, ki nimajo težkih kroničnih obolenj.«

Ali je redna hitra hoja zadovoljiva oblika gibanja? Kako pogosto bi jo moral izvajati posameznik?

»Hoja je najboljša, najcenejša in aerobna oblika gibanja, ki je pomembna za ohranjanje zdravja in vzdrževanje telesne teže. Izvajati bi jo morali vsak dan vsaj pol ure.«

Kako hitro mora hoditi posameznik, da lahko rečemo, da gre za hitro hojo in ne več za navaden sprehod?

»Posameznik, seveda, če mu zdravstveno stanje to dopušča, naj bi hodil tako hitro, kot zmore, da lahko med hojo še govori, vendar se mora malo oznojiti in zadihati. Če med hojo lahko poje vesele pesmice, potem hodi prepočasi.«

Se je treba pred hitro hojo ogreti?

»Da ne bi imeli težav z bolečimi mišicami, se je vedno potrebno ogreti, bodisi z rahlim tekom, nizkimi poskoki ali počepi, s kroženjem v ramenih, bokih in gležnjih. Namen ogrevanja je pripraviti telo na zahtevnejšo vadbo, povečati gibljivost mišic in pripraviti sklepe za večje obremenitve, kajti s tem povečamo tudi krvni obtok in pospešimo ritem dihanja. Ogrevanje naj traja vsaj deset minut. Po opravljeni aktivnosti je zopet potrebno narediti raztezne vaje, da ne poškodujemo mišic.«

V zadnjih letih je vse bolj popularna nordijska hoja. Kakšno je vaše stališče do tega?

»Izredno sem navdušena nad nordijsko hojo in jo tudi sama izvajam, saj je ena najbolj varnih in celovitih vrst telesne dejavnosti, primerna za vse ljudi, vseh starosti in ravni telesne pripravljenosti. Izvedljiva je preko celega leta in dostopna večini ljudi. Za nordijsko hojo sem navdušila tudi svojo mamo, ki ima 80 let in težave s koleni. Lahko rečem, da uživa in se veliko lažje in varneje giba. Nordijske hoje se lahko naučite v delavnici gibanja v Zdravstvenem domu Jesenice, kajti v programu promocije zdravja naši fizioterapevtki pridno učita udeležence tudi te aktivnosti, ki je pomembna za ohranjanje zdravja, predvsem pa za ohranjanje odlične gibalne sposobnosti.«