Pesem združuje v nesreči

Pobesnela voda je v torek tudi pevcu Slovenskega okteta Janezu Trilerju uničila dom.

Železniki – Drugi tenorist Slovenskega okteta Janez Triler iz Železnikov je imel na petkovem dobrodelnem koncertu, ki sta ga organizirala Radiotelevizija Slovenija in Radio Ognjišče, dvojno vlogo. Pel je za ljudi, ki so jim podivjana voda in plazovi uničili domove, pa tudi zase, saj je tudi njegov dom na Racovniku v Železnikih uničila voda, tako kot mnogim v kraju pa je tudi njemu odnesla avtomobil.

»Samo dve sobi v prvem nadstropju sta nam ostali, vse drugo pa je uničeno. Meni, ženi in otrokom je voda vzela številne dragocene stvari, očetu pa je uničila delavnico z opremo, v kateri je s tako navdušenostjo in ljubeznijo izdeloval jaslice. Čeprav smo se iz hiše izselili k sorodnikom in znancem, sedaj, ko odstranjujemo posledice poplav podzavestno vstopamo v kuhinjo misleč, da je v njej še vedno tako prijetno, kot je bilo pred poplavo,« je povedal v soboto dopoldne Janez Triler.

Koncert je naredil nanj globok vtis. »Ko sem pred koncertom in po njem nastopajočim glasbenikom in pevcem pripovedoval o torkovem boju Železnikarjev z vodo in razdejanju, ki ga je pustila, so jokali z menoj. Spoznal sem, da nas Slovence rešuje sloga, če nam je hudo, in da nas še posebej v hudih časih tudi pesem združuje. Spomnil sem se svojih besed, ki sem jih pred tremi leti izrekel na tradicionalnem koncertu Klic dobrote, da si moramo pomagati, da moramo zbrati čim več pomoči, ki jo morajo dobiti najbolj potrebni. Hvaležen sem vsem, ki so in še pomagajo nam v Železnikih ali so delovali za naše dobro drugje. Storili so vse, kar so mogli in morali. Vredni so pohvale in ne kritike. Hvaležen sem številnim znanim in neznanim ljudem, ki so me te dni poklicali in mi ponujali pomoč. Rad bi jo dal naprej, pa ne vem, komu. Ganjen sem bil, ko se v sredo, dan po povodnji, stopili v naš uničen dom odlični pevci Habrovi fantje iz Ljubnega pri Savinji, ki jim je narasla Savinja poškodovala hišo, in prinesli domač kruh in savinjski želodec, da ne bomo lačni. In še nečesa ne bom nikoli pozabil. Ko sem v petek odhajal na dobrodelni koncert v Ljubljano, sem na poti srečal dve svoji nekdanji učenki iz Škofje Loke, ki sta mi hiteli pomagat … Hvala!«