Zavedajo se kulturne dediščine

Besedilo: Objave Občine Škofja Loka
torek, 25. september 2007 / 06:00

Škofja Loka je že v sedemdesetih letih začela uveljavljati sistem varovanja kulturne dediščine. V občini so nedavno razglasili 21 novih kulturnih spomenikov.

»Škofja Loka s starim mestnim jedrom sodi med enega najlepše ohranjenih srednjeveških mest v Sloveniji. Mesto se je po spletu srečnih naključij ohranilo vse do danes v svoji celoviti urbani podobi iz časa po potresu v 16. stoletju. Kasnejša obdobja so marsikaj dodala, pa tudi odvzela, še vedno pa danes lahko občudujemo strnjeno srednjeveško mesto na vzpetini pod grajskim hribom in reko Soro. Prav zaradi zavedanja pomena svojega mesta se je v Škofji Loki, za slovenske razmere, zelo zgodaj, že v 70. letih, začel uveljavljati sistem varstva kulturne dediščine, zavedanje teh vrednot, njeno varovanje in tudi kasnejše zavarovanje kot spomenikov kulture dediščine. Tako je bil že leta 1984 sprejet zazidalni načrt starega mestnega jedra in kasneje, leta 1988, odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Škofje Loke za kulturni in zgodovinski spomenik precej pripomogla k ohranjanju in preprečevanju nedovoljenih posegov ter načrtnemu in strokovnemu obnavljanju,« o zgodovini varovanja kulturne dediščine v občini pravi vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Mateja Hafner Dolenc.

21 novih spomenikov lokalnega pomena

V zadnjem času pa so v občini Škofja Loka naredili korak naprej tudi pri razglasitvah lokalnih kulturnih spomenikov na podeželju. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je pripravil strokovne osnove, občinski svet občine Škofja Loka, pa je na junijski in julijski seji sprejel odloke o razglasitvi kar 21 objektov za kulturne spomenike lokalnega pomena: 18 cerkva in 3 drugih objektov. To so: spomenik padlim talcem za Kamnitnikom, Ajmanov grad pri Sv. Duhu, znamenje (kapelica) na Logu, cerkev sv. Klemena v Bukovščici, cerkev sv. Petra v Bodovljah, cerkev sv. Tomaža v Brodeh, cerkev sv. Primoža in Felicijana na Gabrški Gori, cerkev sv. Nikolaja na Godešiču, cerkev sv. Lenarta na Sv. Lenartu, cerkev sv. Lovrenca na Lovrenški gori, cerkev sv. Volbenka Na Logu, cerkev sv. Janeza Evangelista v Retečah, cerkev sv. Florijana v Sopotnici, cerkev sv. Jurija v Stari Loki, cerkev sv. Barbare na Sveti Barbari, cerkev sv. Andreja na Svetem Andreju nad Zmincem, cerkev sv. Duha pri Sv. Duhu, cerkev sv. Ožbolta na Sv. Ožboltu (v Hojkah), cerkev sv. Tomaža na Sv. Tomažu, cerkev sv. Filipa in Jakoba na Valterskem Vrhu in cerkev sv. Uršule v Pevnem. Objekti razglašeni za kulturne spomenike lokalnega pomena imajo zaradi svojih arhitekturnih, kulturnih, likovnih in zgodovinskih lastnosti poseben pomen za občino Škofja Loka. Obenem so občinski svetniki dali tudi pobudo za razglasitev petih kulturnih spomenikov lokalnega pomena za kulturne spomenike državnega pomena in sicer: cerkev sv. Petra v Bodovljah, cerkev sv. Nikolaja na Godešiču, cerkev sv. Volbenka Na Logu, cerkev sv. Florijana v Sopotnici in cerkev sv. Jurija v Stari Loki. Spomenike državnega pomena razglasi na predlog Zavoda za varstvo kulture dediščine Slovenije državni zbor. Občinska uprava je pobudo posredovala pristojnim službam na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Ministrstvu za kulturo.

»Na območju občine Škofja Loka imamo za spomenike državnega pomena že razglašene naslednje objekte: cerkev sv. Janeza Krstnika, Suha pri Škofji Loki, cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrob, Nacetovo domačijo v Puštalu in Starološki grad v Stari Loki. Ti imajozaradi svojih kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih, zgodovinskih in krajinskih lastnosti, velik državni oziroma narodni pomen, « še dodaja Mateja Hafner Dolenc.

Od cerkvic do idiličnih kmečkih domačij

Lani in predlani je občinski svet sprejel tudi pet odlokov o razglasitvi objektov za kulturne spomenike lokalnega pomena in sicer za Vešterski mlin, cerkev sv. Florjana v Bukovici, Krajnikovo hišo na Križni gori, Kovkarjevo kajžo v Zgornji Luši, domačijo pri Jamniku, Staniše nad Zmincem in domačijo pri Aliču na Sv. Ožboltu. Lastnike vseh so o predlogu predhodno obvestili in jih tudi povprašali po njihovem mnenju, čemur ni nihče nasprotoval. Spodbudno je, da se vrednosti teh objektov vse bolj zavedajo njihovi lastniki, kar je najpomembnejše, kajti od njih je v največji meri odvisno »preživetje« teh starih in dragocenih stavb, meni Mateja Hafner Dolenc. Spomeniki lokalnega pomena bodo imeli prednost pri dodelitvi sredstev na vsakoletnem javnem razpisu za finančno pomoč lastnikom in investitorjem pri prenovi kvalitetne stavbne dediščine na območju občine Škofja Loka. Pričakujejo, da se bodo vrednosti kulturnih spomenikov zavedli tudi tisti, ki se ukvarjajo s kvalitetno turistično ponudbo in bodo (nekoč) vanjo vključili tudi oglede kulturnih spomenikov, od prelepih malih cerkvic na številnih vzpetinah okrog Škofje Loke do idiličnih domačij v zelenem okolju loškega podeželja.

Kakšna je prednost dejstva, da je neki objekt razglašen za kulturni spomenik? Mateja Hafner Dolenc odgovarja: »Vsi objekti razglašeni za kulturne spomenike lokalnega pomena imajo prednost pri vsakoletnem razpisu za dodelitev finančne pomoči samostojnim investitorjem pri prenovi kvalitetne stavbne dediščine na območju občine Škofja Loka. Na omenjeni razpis se je javilo kar nekaj cerkva, ki so sedaj razglašene za kulturne spomenike lokalnega pomena (sv. Volbenk na Logu, sv. Ožbolt na Svetem Ožboltu, sv. Križ na Hribcu, sv. Primoža in Felicijana na Gabrški gori, cerkev Svetega Duha pri svetem Duhu, sv. Miklavž na Godešiču), obnovo mnogih izmed sedaj razglašenih kulturnih spomenikov pa smo sofinancirali že v prejšnjih letih, denimo statične sanacije, restavriranje fresk, obnovo streh, sanacijo vlage. Razglasitev za kulturne spomenike lokalnega pomena je pogoj za kandidiranje na državni razpis ministrstva za kulturo, tako da imajo sedaj vsi ti razglašeni spomeniki možnost, dakandidirajo na razpisin pridobijo tudi sredstva iz državnega proračuna.«