Na Norveškem o multikulturnosti

Besedilo: Stanka Mencinger, OŠ Prežihovega Voranca Jesenice
ponedeljek, 24. september 2007 / 06:00

Seminarja o multikulturnosti na Norveškem so se udeležile tudi tri slovenske udeleženke, med njimi ena iz Osnovne šole Prežihovega Voranca Jesenice.

V organizaciji Sveta Evrope in Zavoda RS za šolstvo je konec junija na Norveškem potekal seminar na temo multikulturnosti. Seminarja se je udeležilo 35 učiteljev, svetovalnih delavcev, ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih ter srednjih šol ter profesorjev z visokih šol iz tridesetih evropskih držav. Slovenijo smo zastopale tri udeleženke: iz II. OŠ Rogaška Slatina, OŠ A. T. Linharta iz Radovljice ter iz OŠ Prežihovega Voranca Jesenice.

Seminar je bil le eden izmed mnogih v okviru programa Pestalozzi, ki nosi ime po pomembnem pedagogu z začetka 19. stoletja. Johann Heinrich Pestalozzi je prvi v zgodovini izobraževanja gledal otroka kot celovito osebnost. Začetnik sodobne pedagoške znanosti je najbolj znan po svoji metodi, ki pri poučevanju in vzgoji upošteva glavo, srce in roke. Teme teh mednarodnih seminarjev so zgodovinske in teme, ki zajemajo multikulturnost, različnost in sprejemanje teh. Cilji seminarjev so: pomoč učiteljem pri širjenju kulture strpnosti in sprejemanja, obogatitev strokovnega znanja, izmenjava izkušenj in idej, informacij in uporabnega materiala ter vzpostavljanje povezav s kolegi iz drugih držav. Ukvarjali smo se z vprašanjem, kako organizirati in izvesti izobraževanje, ki temelji na kulturnih, verskih, etničnih, socialnih in drugih razlikah v družbi s ciljem povečati spoštovanje in povezanost med različnimi skupinami v širši družbi. Predočili so nam številne probleme in dileme iz vsakodnevnega šolskega življenja, ki temeljijo na Deklaraciji človekovih pravic. Podrobno so nam predstavili norveški, francoski in nemški izobraževalni model. Spoznavali smo, na kakšnih vrednotah temelji njihova šola in kako se te vrednote izražajo. Spregovorili smo o mejah tolerance v šoli in izkušnjah, ki jih imamo s tem v posameznih državah.

Organizatorji so se potrudili in nam priredili tudi nekaj lepih turističnih utrinkov. Z vzpenjačo smo se peljali visoko nad Bergen, ki se razprostira ob morskem zalivu. Na enem od otokov pred Bergnom smo si ogledali North Sea Museum (Severnomorski muzej). Organizirali so tudi izlet z ladjico, ki smo ga popestrili udeleženci s prepevanjem pesmi svojih dežel; seveda se je ob tej priložnosti na severnem morju razlegala tudi naša Zdravljica. Slikoviti Bergen smo si ogledali sami ob redkih prostih urah. Ker je tam zelo dolg dan in so lokali in trgovine odprti do 11. ure zvečer (ko je še vedno svetlo), to ni bilo pretežko. Čeprav Bergen vsako leto obišče na desettisoče turistov, je bila vseeno naša internacionalna skupina nekaj posebnega, tako da nas je sprejel tudi župan Bergna Christian Helland.

Razšli smo se obogateni z novimi poznanstvi, vedenji in izkušnjami, ki smo si jih delili med druženjem. Začutili smo, zakaj je potrebno medkulturno izobraževanje. Na svetu živimo različni ljudje, ki imamo različne korenine; smo pripadniki različnih religij; govorimo različne jezike; imamo različne življenjske načine … Toda, ker živimo vse bolj premešani, je nujno poznati te različnosti in se jih naučiti sprejemati in razumeti. V to nas sili tudi globalizacija. Štirinajsti dalajlama iz Tibeta pravi: »V današnjem visoko neodvisnem svetu individualisti in narodi mnogih svojih problemov ne morejo več rešiti sami. Potrebujemo drug drugega.«