Miške in rovke z našega vrta

Besedilo: N. Pavlin
Kategorija: Gorenjska / četrtek, 20. september 2007 / 06:00

V vašem in drugih časopisih je veliko prispevkov o receptih, gojenju rož in čistoči stanovanj. Moj problem pa so postali vrtni škodljivci o zatiranju le-teh pa je zapisano bolj malo. Na jutranjem servisu RTV, nam je pred kratkim strokovnjak svetoval, naj za zatiranje voluharjev postavimo višji drog za kanje in nižji za lesne sove ter skalnjak za podlasice, ki pa morajo imeti tudi vodo.

Seveda pa lastnikom travnikov in njiv predlagam postavitev drogov, ki bodo privabili kanje in kragulje, ki so učinkoviti preganjalci miši. Naš vrt, ki ga obdelujeva z ženo, ni velik in na dveh straneh ga obkroža gozd. Vrt je koristen kot rekreacija, čeprav se tega ne omenja in zaradi sveže in doma pridelane zelenjave. Letos sem opazil veliko rovov, ki niso pripadali krtom, ki ji ne uničujem, niti voluharjem, ki ji spomladi zadimim in imam mir pred njimi. Očitno je, da so vrt zavzele rovke in miši. Podlasico vidim občasno in ne vem, ali bi prišla živet v moj skalnjak. Opazim tudi sledi kune, prihaja jež in na bližnji smreki gnezdijo kanje. Vse to pa je premalo, da bi se lotili rovk in miši na mojem vrtu. Kanje se hranijo na bližnji avtocesti, podlasice in kune ropajo gnezda, mački pa se v glavnem hranijo iz pločevink.

Krtov ne preganjam. Krtine pred košenjem trave izravnam. Mnenja sem, da so koristi krta večje od škode. Njim z mrežo, ki položim na dno komposta, preprečim pristop do črvov v kompostu, ki pa so jim na voljo ob kompostniku.

Za boj proti škodljivcem sem tako ostal sam. Nekaj nasvetov sta dala soseda, ki se spopadata z istim problemom.

Vse strokovne podatke sem povzel po ilustrirani enciklopediji živali (Mladinska knjiga 1967). Stare enciklopedije so zame najboljše, ker so avtorji imeli dobro znanje in so si zanje vzeli tudi čas.

Rovke, ki nam delajo škodo po poljih in vrtovih, spadajo v red žužkojedov in so razvrščene v približno 170 različnih vrst. Rovka ima velikost miši in rep je dolg najmanj tretjino telesa. Zgoraj so temno sive barve, ki spadaj prehaja v belo. Rovka se od miši razlikuje po rilčastem smrčku in zobeh. Rovka je pravcata zverinica in prepolna energije. Njihovo napadalnost se označuje kot »krvoločno morilsko strast«. So pa izjemno krhke in jih lahko pokonča že najmanjši sunek, za katerega se miš ne bi niti zmenila.

Geslo rovk je: žri, žri in žri. Rovka lahko požre do dvojne lastne teže na dan, zato pokončajo veliko škodljivih žuželk. Če pa teh ni, žrejo tudi vse drugo, naj si bo sveže ali pokvarjeno. Lotijo se tudi lastnih mladičev. Letno kotijo od dvakrat do štirikrat in imajo od 4 do 10 mladičev. Življenjska doba pa jim je kratka, saj ne traja več kot leto in pol.

Na mojem vrtu jim je očitno zmanjkalo žive hrane in zato so se lotile korenin sadik, korenja in tudi lešnikov na bližnjem drevesu.

Glede na to, da nisem pristaš zastrupljanja, ker zastrupljena žival lahko zastrupi kanjo ali drugo žival. Zato vse lovim na ekološki način. Ob rov postavim past, na vzmet ali mrežasto mišelovko, v katero dam slanino, sir ali sveže sadje. Na past položim gajbico, ki jo pokrijem s cunjo, da ima rovka mir. Gajbica tudi prepreči, da se na mišelovko ne ujamejo ptice, ki stalno obiskujejo vrt.

Miške, nam delajo škodo v hišah, pomožnih stavbah in na vrtu, ko nam uničujejo zaloge, prenašajo bolezni in so gojiteljice klopov. Koristna je le zaradi preganjanja ščurkov, ker pa teh nimamo, je za nas brez koristi.

Mišjih rodov je več kot 70, različnih oblik tega rodu pa je nad 550, stalno pa se pojavljajo nove oblike. Najbolj razširjene iz tega rodu so podgane (siva in črna), ki bi preživela tudi, če bi bil npr. uničen človeški rod z atomsko bombo. Podgane so vsejede, kot človek in imajo izjemno sposobnost prilagajanja ter dobre fizične in vedenjske sposobnosti. Podgane izvajajo med seboj trdo selekcijo.

Pred leti sem v sodu z mivko odkril miš, ko je videla, da ji grozi nevarnost, je skočila z roba sodu, v gobčku pa je imela golega mladiča, vendar ji je pri skoku izpadel. Vse gnezdo sem vrgel na tla in odšel po lopato, da jih zakopljem. Ko sem se vrnil mladičkov, ni bilo več, ker je mati medtem odnesla na varno. To kaže na življenjski boj in skrb za zarod, ki je lahko marsikateri materi za vzgled.

Pri nas poznamo črno-sivo hišno miš, ki prihaja iz hiš (objektov) le poleti in belo-sivo hišno-poljsko miš, ki živi tako v stavbah, kot na prostem. Obe imata dolg rep.

Miši preganjam z mišelovkami podobno kot rovke, ki jih predhodno namažem s svinjsko mastjo. Mišelovke pritrdim na večjo deščico, da so bolj stabilne, ker so miši sposobne manjše mišelovko odnesti, če jo ta ni »dobro« prijela.

Vse delam v rokavicah, da ni vonja po človeku in seveda iz higienskih razlogov. Moram priznati, da sem pri miših v drvarnici, kjer so verjetno tudi gozdne miške, dokajšen uspeh, včasih kar po dve na noč. Sedaj pa jih že zmanjkuje, vendar bodo njihovo območje zasedle nove.

Najbolj je koristen lov spomladi, preden samice povržejo mladiče, vendar je preganjanje možno in potrebno vse leto.