Odlične krave in še boljši bik

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 19. september 2007 / 06:00

Na kmetiji Pr´ Žerovc v Mostah pri Komendi obdelujejo 53 hektarjev zemlje, redijo 96 govedi in dosegajo pri črno-belih kravah eno najvišjih mlečnosti v državi. Ponosni so tudi na plemenskega bika Oksija.

Moste pri Komendi – Pr' Žerovc, kjer gospodarita Nada in Martin Jamšek, obdelujejo 53 hektarjev zemljišč, od tega 10 hektarjev lastnih. Osem hektarjev zemljišč imajo v najemu od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, druga od zasebnikov, predvsem od tistih, ki so jih dobili nazaj v denacionalizacijskem postopku. »Na našem območju je zelo težko dobiti zemljo za najem, vsi bi radi še povečali kmetije, ob velikem povpraševanju pa se je zvišala tudi najemnina. Še pred leti je bila letna zakupnina za hektar dobre njive 250 takratnih nemških mark, zdaj je 500 evrov,« pravi Martin in poudarja, da se na kmetiji ukvarjajo le z govedorejo.

Radi bi gradili nov hlev

Ko je Nada pred desetimi leti podedovala kmetijo po očetu in sta skupaj z možem Martinom vzela gospodarske »vajeti« v svoje roke, je bilo na kmetiji 38 govedi, od tega 22 krav s povprečno mlečnostjo sedem tisoč litrov mleka na kravo. Zdaj je v hlevu 96 govedi, med njimi je 48 krav, štirje plemenski biki, drugo so telice in telički, ki so trenutno v najetem hlevu v Suhadolah. V zadnjih desetih letih so mlečnost povečevali povprečno po tristo litrov na kravo, lani je znašala 10.320 litrov, letos bodo verjetno presegli 11.000 litrov, kar je ena najvišjih mlečnosti pri čredi črno-belih krav v Sloveniji. »To je glede na način reje in pogoje v hlevu že skoraj skrajna meja,« pravi Nada in pojasnjuje, da bi mlečnost še lahko povečali, če bi iz klasične reje prešli na prosto rejo. V hlevu, ki so ga zgradili leta 1972, so še vedno privezi za živino. Pred desetimi leti so dali vlogo na občino, da bi v bližini starega hleva zgradili novega za prosto rejo 60 krav in še za 60 glav druge živine, vendar za to niso dobili soglasja. Zdaj, ko občina spreminja prostorski plan, poskušajo znova. »Nismo prepričani, da nam bo uspelo. Bojimo se, da nas bodo postopoma obzidali in da bomo kmalu postali moteči za druge,« pravi Nada in dodaja, da bodo sedanji hlev čez zimo povečali še za deset molznic, s tolikšno čredo pa bi tudi lažje izkoristili mlečno kvoto 650.000 litrov.

Mleko prodajajo v Italijo

Mleko že dve leti in pol oddajajo preko Govedorejskega poslovnega združenja v Italijo. »S ceno, ki nagrajuje delež beljakovin v mleku, smo zadovoljni, iz Italije pa je slišati, da se bo zaradi dražjih surovin in pomanjkanja mleka še povišala,« pravi Martin in poudarja, da se bo Evropi maščevalo, ker je dovolila uporabo žit za energetske namene. Ker se krmna žita dražijo, jih bodo čimveč poskušali pridelati sami, tako da bodo za pripravo krmil kupovali le še koncentrate. Čeprav je po najdbi koruznega hrošča v okolici letališča Brnik tudi njihova kmetija v varnostnem pasu, kjer veljajo posebni ukrepi, pri pridelovanju koruze ne pričakujejo večjih težav. Že pred leti so se vključili v integrirano pridelavo, ki zahteva ustrezno kolobarjenje.

Ponosni na bika Oksija

Na kmetiji dajejo velik poudarek selekciji. Štiri petine črede osemenjujejo z uvoženim semenom, redijo pa tudi plemenske bike za naravni pripust. »Rejo bikov bi radi še povečali,« pravi Martin in dodaja, da se pri nas še ni uveljavila evropska praksa, po kateri bi rejci testirane in licencirane bike prodajali osemenjevalnim centrom. Še posebej so ponosni na bika Oksija. Še kot telička, potomca bikovske matere, so ga prodali v vzrejni center v Novo Gorico in potem spremljali njegov razvoj. Na Interbullovi lestvici, ki združuje bike z vsega sveta, se je po mlečnosti svojih potomk uvrstil med 4,5 odstotka najboljših. Na letošnji državni razstavi črno-belih govedi v Ljubljani je bilo šest Oksijevih potomk, kar tri pa so se v posameznih skupinah uvrstile med najboljše tri in so prejele zvonce.