Nad tisoč noš v Kamniku

Kamnik je v okviru Dnevov narodnih noš od četrtka do nedelje obiskalo skoraj petdeset tisoč obiskovalcev.

Kamnik – V Kamniku so minuli konec tedna uspešno organizirali eno največjih turističnih prireditev pri nas – tradicionalne Dneve narodnih noš, ki so bili tokrat že 37. po vrsti.

Predstavniki organizacijskega odbora in Agencije za razvoj turizma in podjetništva Kamnik so si za letos zadali izpeljati še bolj kakovosten program in nekaj novosti, ki so v Kamnik obiskovalce privabljale vse štiri dneve. Na dveh odrih so si lahko ogledali številne plesne in glasbene dogodke, med drugim nastope godb, vokalnih in folklornih skupin, tudi iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. »Po številu obiskovalcev in sodelujočih smo dosegli lansko raven, kakovost prireditve pa nam je uspelo dvigniti še višje. V prihodnje bi si želeli Dneve narodnih noš razviti v večdnevi folklorni festival,« je bil včeraj s prireditvijo zadovoljen direktor Agencije Igor Kralj.

Na Šutni je razstavljalo kar 45 različnih rokodelcev domače in umetnostne obrti. »Na Dnevih narodnih noš sodelujem že od leta 1970, včasih v sprevodu, zadnje čase pa na stojnici. Ljudje radi pogledajo, kaj delam,« pravi 77-letna Cirila Ules iz Mengša, ki že 45 let izdeluje različne narodne noše. Nekoliko manj zadovoljen je bil rezbar Franc Kubelj iz Bukovice, ki je prepričan, da bi morali organizatorji njim plačati udeležbo na prireditvi, »ne pa da moramo rokodelci plačevati za stojnico, tako kot drugi kramarji«.

Največ obiskovalcev je kot vedno privabil tradicionalni sprevod narodnih noš, ki je letos prvič potekal vse od Mercator centra pa do Grabna. V sicer nekoliko razvlečenem sprevodu se je gledalcem, ki so napolnili središče mesta, predstavilo prek 1700 narodnih noš iz vse Slovenije in tudi tujine. Razdeljene so bile v tri sklope: t. i. etno, stanovski in turistični del.

Kljub splošnemu zadovoljstvu gledalcev pa se bodo morali organizatorji – če bodo kamniške narodne noše želele biti tudi kakovostna, ne le zabavna prireditev – v prihodnje še bolj potruditi. Ne glede na pričakovanja in želje udeležencev, v tovrsten sprevod pač ne sodi vse, kar udeleženci sprevoda oblečejo.

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / / 17:38

V krožišču izsilil prednost

Mengeš – V petek okoli 18.30 se je na obvoznici v krožišču pri bencinskem servisu v Mengšu zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznika osebnega vozila in kombija. Povzročil jo je...

Objavljeno na isti dan


Kronika / torek, 20. februar 2024 / 21:39

Robert Božiček pogrešan od nedelje

Škofja Loka – Policisti Policijske postaje Škofja Loka so bili 20. februarja okoli 10.30 obveščeni, da svojci pogrešajo 38-letnega Roberta Božička iz Selc pri Železnikih. Robert Božiček je visok ok...

Železniki / torek, 20. februar 2024 / 17:02

Spremenili odlok o občinskih priznanjih

Železniki – Železnikarski občinski svetniki so na zadnji seji spremenili odlok o občinskih priznanjih. Sprememba se nanaša na podelitev naziva častni občan. Potem ko so leta 2019 sklenili, da se ta...

Zanimivosti / torek, 20. februar 2024 / 17:01

Plezalci v stoletni kleti rafinerije

V Plezalnem centru Plezarna na območju Oljarice v Britofu so v 120 let stari kleti nekdanje rafinerije uredili sodobno športnoplezalno dvorano. Namenjena je zahtevnejšim plezalcem in tekmovalcem.

Rekreacija / torek, 20. februar 2024 / 17:00

Kolesarsko potepanje Donava 2023, 4. del

Mesto Baja ob Donavi, kjer smo začeli današnjo etapo, leži v severnem (madžarskem) delu pokrajine Bačka (Bácska). Večina pokrajine Bačka je sicer v Vojvodini v Srbiji. Omejujeta jo reki Donava (na...

Kultura / torek, 20. februar 2024 / 16:59

Pripovedi iz naše prihodnosti

Razstava likovnih del slikarke Veronike Vesel Potočnik z naslovom Plasti prekrivanja v kamniški Galeriji Pogled pravzaprav razkriva prihodnost civilizacije.